Panonska ni?ina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Panonska ni?ina

Panonska ni?ina ali Panonska kotlina je velika ni?ina v srednji Evropi . Nastala je kot udornina s tektonskim ugrezanjem povr?ja v terciarju . Kotlino je zalilo pliocensko morje Tetida , ki se je konec terciarja umaknilo. Ob rekah je mo?virnat svet, deli ravnine so puhli?ne planote, nad ravnino se dvigajo osamelci, zgrajeni iz starej?ih kamnin. Ni?ino odmaka Donava s pritoki (predvsem Tisa , Sava , Drava , Velika Morava ). Ima celinsko ali kontinentalno podnebje , ki na vzhodu Mad?arske prehaja v celinsko polsuho ali stepsko podnebje . Na puhlici se je razvila ?rna prst, ki nudi dobre pogoje za razvoj kmetijstva. Na ravninah prevladuje poljedelstvo s pridelavo koruze, p?enice, sladkorne pese in son?nic; na osamelcih ter obrobnih gri?evjih pa sta pomembna sadjarstvo in vinogradni?tvo. Ni?ino po polovici deli reka Donava . Panonska ni?ina je geomorfolo?ko del sistema Alpe-Himalaja.

Pokrajina v Panonski ni?ini na Mad?arskem
Prekop Donava-Tisa-Donava v bli?ini Novega Sada , Srbija

Panonsko morje [ uredi | uredi kodo ]

V obdobju pliocena (pred 60. milijoni let), je ve?ino dana?nje kopne Evrope bilo pod morsko gladino plitvega morja, imenovanega Tetida (po gr?ki boginji morja in Ahilovi materi Tetidi ). Alpidski in karpatski orogenezi sta dvignili dno Tetide tako, da je morje presahnilo. Na obmo?ju dana?nje Panonske ni?ine se je voda zadr?ala najdlje, saj tukaj ni bilo orogeneze.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Panonska ni?ina je poimenovana po rimski provinci Panonia . Panis pomeni v latin??ini 'kruh'. V ?asu Rimskega imperija je bila Panonija ?itnica cesarstva. Preko Panonije so v cesarstvo vdirali Huni in Vandali . Po padcu Rimskega imperija v 5. stoletju n. ?t. so Panonijo naselili Slovani . Kasneje je tudi na ozemlju Panonske ni?ine bila progla?ena kne?evina Karantanija . Karantanija je obsegala Norik in del Panonie, obe biv?i rimski provinci

Osrednji habitat pragoveda, imenovanega tur , je bila Panonska ni?ina. Tura so dokon?no iztrebili v srednjem veku . Nasledile so ga ?tevilne pasme sodobnega goveda . V ?asu Rimskega cesarstva, predvsem v zgodnjem obdobju, so v Panonski ni?ini kraljevali celo levi. Od tega ?asa naprej se lev pogosto pojavlja v ikonografiji evropskih dr?av.

Zna?ilnosti [ uredi | uredi kodo ]

Ni?ino obkro?ajo gorovja Alpe , Dinaridi , Karpati in Stara planina . Zaradi dolge meje s Karpati nekateri viri, predvsem mad?arski, ni?ino imenujejo tudi Karpatski bazen .

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Poletja so vro?a in su?na, zime pa zelo mrzle (ponekod zmrznejo tla do globine pol metra). Relief je bolj ali manj raven, zato poleti ne nastajajo ?epi hladnega zraka , ki druga?e nastajajo na sen?nih straneh hribovja. Gozdnatost je majhna (Mad?arska samo 5 %), kar dodatno pripomore k ekstremnim nihajem temperature . Dnevi so vro?i, no?i pa mrzle. Tudi sredi poletja. Pozimi vdira hladen zrak iz Sibirije . Srbi pravijo temu vetru Ko?ava .

Naravni viri [ uredi | uredi kodo ]

?eprav na obmo?ju ne de?uje ravno obilno, je pokrajina ve?inoma kmetijska. Polja rodovitne zemlje bi lahko nahranila vso Evropo . Vetrna erozija iz Centralne Azije odna?a drobnozrnat sediment, ki se na obmo?jih kopi?enja rahlo sprime in ji pravimo puhlica . Na puhlici se razvije prst ?ernozjom (?rna zemlja v ru??ini), ki je zelo rodovitna in jo najdemo ponekod v Panonski ni?ini. Z obse?nimi regulacijami rek, so zmanj?ali erozijo in uredili namakanje. S temi ukrepi so zadr?ali puhlico v ni?ini, toda izgubili so mrtvice in meandre in z njimi biotope . Podlaga pod zemljo je koluvialno-deluvialni (koluvialno-deluvialno pomeni preme??anja) prod . Podlaga ni primerna za gradnjo oz. za gradnjo je treba mo?no temeljiti .

Prvi naseljenci so tu na?li le malo virov kovin in kamna. Tako lahko arheologi , ko odkrijejo izdelke iz kremena , obsidijana ali bakra , sklepajo na stare trgovske poti.

Dr?ave [ uredi | uredi kodo ]

Na ozemlju ni?ine se danes skoraj v celoti nahaja Mad?arska , deloma tudi njej sosednje dr?ave: Avstrija , Hrva?ka , Romunija , Slova?ka , Srbija in Ukrajina , robni deli Panonske ni?ine pa segajo tudi v Slovenijo , ?e?ko (ju?na Moravska ) ter Bosno .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]