Panonska ni?ina
ali
Panonska kotlina
je velika ni?ina v
srednji Evropi
. Nastala je kot udornina s tektonskim ugrezanjem povr?ja v
terciarju
. Kotlino je zalilo
pliocensko
morje
Tetida
, ki se je konec terciarja umaknilo. Ob rekah je mo?virnat svet, deli ravnine so
puhli?ne
planote, nad ravnino se dvigajo osamelci, zgrajeni iz starej?ih kamnin. Ni?ino odmaka
Donava
s pritoki (predvsem
Tisa
,
Sava
,
Drava
,
Velika Morava
). Ima celinsko ali kontinentalno
podnebje
, ki na vzhodu
Mad?arske
prehaja v
celinsko polsuho
ali
stepsko podnebje
. Na puhlici se je razvila ?rna prst, ki nudi dobre pogoje za razvoj kmetijstva. Na ravninah prevladuje poljedelstvo s pridelavo koruze, p?enice, sladkorne pese in son?nic; na osamelcih ter obrobnih gri?evjih pa sta pomembna sadjarstvo in vinogradni?tvo. Ni?ino po polovici deli reka
Donava
. Panonska ni?ina je
geomorfolo?ko
del sistema Alpe-Himalaja.
V obdobju
pliocena
(pred 60. milijoni let), je ve?ino dana?nje kopne
Evrope
bilo pod morsko gladino plitvega morja, imenovanega Tetida (po gr?ki boginji morja in
Ahilovi
materi
Tetidi
). Alpidski in karpatski
orogenezi
sta dvignili dno Tetide tako, da je morje presahnilo. Na obmo?ju dana?nje Panonske ni?ine se je voda zadr?ala najdlje, saj tukaj ni bilo orogeneze.
Panonska ni?ina je poimenovana po rimski provinci
Panonia
.
Panis
pomeni v latin??ini 'kruh'. V ?asu
Rimskega imperija
je bila Panonija ?itnica cesarstva. Preko Panonije so v cesarstvo vdirali
Huni
in
Vandali
. Po padcu Rimskega imperija v 5. stoletju n. ?t. so Panonijo naselili
Slovani
. Kasneje je tudi na ozemlju Panonske ni?ine bila progla?ena
kne?evina
Karantanija
. Karantanija je obsegala
Norik
in del Panonie, obe biv?i
rimski provinci
Osrednji
habitat
pragoveda, imenovanega
tur
, je bila Panonska ni?ina. Tura so dokon?no iztrebili v
srednjem veku
. Nasledile so ga ?tevilne pasme sodobnega
goveda
. V ?asu Rimskega cesarstva, predvsem v zgodnjem obdobju, so v Panonski ni?ini kraljevali celo levi. Od tega ?asa naprej se lev pogosto pojavlja v
ikonografiji
evropskih dr?av.
Ni?ino obkro?ajo gorovja
Alpe
,
Dinaridi
,
Karpati
in
Stara planina
. Zaradi dolge meje s Karpati nekateri viri, predvsem mad?arski, ni?ino imenujejo tudi
Karpatski bazen
.
Poletja
so vro?a in su?na,
zime
pa zelo mrzle (ponekod zmrznejo tla do globine pol metra).
Relief
je bolj ali manj raven, zato poleti ne nastajajo ?epi hladnega
zraka
, ki druga?e nastajajo na sen?nih straneh hribovja. Gozdnatost je majhna (Mad?arska samo 5 %), kar dodatno pripomore k ekstremnim nihajem
temperature
. Dnevi so vro?i, no?i pa mrzle. Tudi sredi poletja. Pozimi vdira hladen zrak iz
Sibirije
.
Srbi
pravijo temu vetru
Ko?ava
.
?eprav na obmo?ju ne
de?uje
ravno obilno, je
pokrajina
ve?inoma kmetijska. Polja rodovitne zemlje bi lahko nahranila vso
Evropo
. Vetrna
erozija
iz Centralne Azije odna?a drobnozrnat sediment, ki se na obmo?jih kopi?enja rahlo sprime in ji pravimo
puhlica
. Na puhlici se razvije prst
?ernozjom
(?rna zemlja v ru??ini), ki je zelo rodovitna in jo najdemo ponekod v Panonski ni?ini. Z obse?nimi regulacijami rek, so zmanj?ali erozijo in uredili namakanje. S temi ukrepi so zadr?ali puhlico v ni?ini, toda izgubili so
mrtvice
in
meandre
in z njimi
biotope
. Podlaga pod zemljo je koluvialno-deluvialni (koluvialno-deluvialno pomeni preme??anja)
prod
. Podlaga ni primerna za gradnjo oz. za gradnjo je treba mo?no
temeljiti
.
Prvi naseljenci so tu na?li le malo virov
kovin
in kamna. Tako lahko
arheologi
, ko odkrijejo izdelke iz
kremena
,
obsidijana
ali
bakra
, sklepajo na stare trgovske poti.
Na ozemlju ni?ine se danes skoraj v celoti nahaja
Mad?arska
, deloma tudi njej sosednje dr?ave:
Avstrija
,
Hrva?ka
,
Romunija
,
Slova?ka
,
Srbija
in
Ukrajina
, robni deli Panonske ni?ine pa segajo tudi v
Slovenijo
,
?e?ko
(ju?na
Moravska
) ter
Bosno
.
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Drugo
| |
---|