Ta ?lanek Ta ?lanek je napisan kot osebno razmi?ljanje ali esej in ne kot enciklopedi?en opis . Prosimo, pomagajte nam ga izbolj?ati tako, da ga znova napi?ete v enciklopedi?nem slogu . (mesec ni naveden)

Padalstvo ali skok iz letala je zelo vznemirljiv in zanimiv ekstremni ?port, ob katerem se nam pove?a andrenalin . Predvsem pa ne smemo pozabiti omeniti, da je v primeru neizku?enosti in nesodelovanja z in?truktorjem to zelo nevaren ?port . Zanj je treba opraviti predhodno izobra?evanje, te?aj iz katerega dobimo dovoljenje za skoke. Za skok iz letala potrebujemo opravljeno licenco. Vsak padalec mora poznati opremo, prvine letalstva in letalske predpise. Prav tako pa mora vedeti, da je sposoben in ima dovolj poguma za skok iz letala .

Zgodovina padalstva [ uredi | uredi kodo ]

?elja po letenju se je pojavljala ?e pri na?ih prednikih. Med te ?tejemo Leonarda da Vincija in mnoge druge, ki so ?e imeli skicirane zamisli izkori??anja zra?nega upora. ^[1] Prvo izkori??anje zra?nega upora pri prostem padu se je pojavilo ?e konec 16. stoletja za ?asa Galilea Galilea . Gallilei je dokazal, da se je Aristotel pri trditvi o sorazmerju med hitrostjo padanja in te?o telesa po?teno zmotil, saj predmeti z razli?no maso v brezte?nostnem prostoru padajo enako hitro. Hitrost padanja v zraku pa je odvisna od aerodinamike telesa, ki vpliva na zra?ni upor. V Evropi se je padalstvo razvijalo v ?asu renesanse . Leonardo da Vinci je poleg zamisli za helikopter v obdobju 1483-86 skiciral tudi padalo v obliki piramide. Idejo za podobno napravo je konec 16. stoletja razvil hrva?ki tehnik Faust Vran?i?, ki je ?e poznal aerodinamiko iz na?rtovanja vetrnih mlinov. Slika njegovega padala je bila prva, ki je leta 1595 do?ivela natis v knjigi. Padalo je imelo ?tirioglato ogrodje, na katerega je bilo pritrjeno platno. Vran?i? ga je leta 1617 s 66 leti sam preizkusil in s tem postal ≫o?e letalstva≪. Za nadaljnji razvoj padal so pomembni trije francoski pionirji. Najpomembnej?i med njimi je Sebastien Lenormand ki je skakal iz stolpa astronomskega observatorija v Montepellieru, kjer je uporabil padalo s premerom 4,5 m in vi?ino dveh metrov ter 16 m nosilne povr?ine. Vrvi so pod padalom nosile lesen sede?. Drugi francoz Andre-Jacques Garnerin, balonar ki je leta 1797 patentiral padalo, s katerim je sko?il iz balona iz vi?ine ve? tiso? metrov. Po prvi smrtni ?rtvi med padalci leta 1837 je Charles Renard skonstruiral kombinirano napravo ≫drsno padalo-letalo≪ in postal pionir na podro?ju opravljivih padal. Napredno re?itev sta leta 1895 prispevala nem?ka konstruktorja Latterman in Kaethe Paulus, ki sta uvedla zlo?ljivo padalo z avtomati?nim odpiranjem. Izvedba je tako omogo?ala no?njo in uporabo dveh padal. ^[1]

Teorija in postopki urjenja [ uredi | uredi kodo ]

Pred prijavo v padalsko ?olo je treba opraviti zdravni?ki pregled. Za samostojen skok je treba opraviti teoreti?ni te?aj, v katerem nas seznanijo s padali, opremo in letali, pou?ijo o tehnikah skoka in osnovah teorije skoka, spoznamo pa tudi osnove meteorologije. Te?aji potekajo po predhodno dogovorjenih rokih, s pomo?jo katerih kandidat dobi zadostno koli?ino teoreti?nega znanja za prvi skok. Za skok v tandemu teoreti?nega te?aja ni treba opraviti. Ko uspe?no opravimo teoreti?ni del, se moramo odlo?iti, ali se bomo ?olali po postopku AFF ali postopku, pri katerem se pri prvih skokih uporablja trak za samodejno odpiranje - t.i. gurtna (TSO). Mo?no je tudi ?olanje po postopku AIF.

TSO [ uredi | uredi kodo ]

TSO postopek za?nemo z zemeljskim urjenjem, nato sledi prvi skok. U?itelj nas pred vstopom v letalo preveri in nam namesti trak za samodejno odpiranje (?argonsko: gurtno). Pred skokom u?itelj preveri vso opremo. Ko se po?enemo iz letala, se sku?amo postaviti v polo?aj ?abe (obraz proti zemlji). TSO se po nekaj sekundah spro?i sam in glavno padalo se odpre. Pri tem postopku naredimo 3-5 skokov s TSO. V tem obdobju nam u?itelj namesti navidezno ro?ko za glavno padalo, katerega moramo pravilno potegniti med skoki. Ko je u?itelj prepri?an v na?e zmo?nosti, odstrani TSO in pripravi pravo ro?ko. V nadaljnji skokih moramo odpreti padalo v petih sekundah po zapustitvi letala. S ?asom nato podalj?ujemo ?as prostega pada. Po pribli?no 50 skokih lahko naredimo izpit za padalca. Dokler smo u?enci, ne smemo skakati brez u?itelja in lahko opravimo do tri skoke na dan. ^[1]

AFF [ uredi | uredi kodo ]

AFF (accelerated free fall) postopek je namenjen pospe?enemu u?enju, ?im dalj?emu ?asu prostega padanja in dalj?emu ?asu letenja z zaprtim padalom. ?e najmanj?a sprememba lege dlani ali te?i??a telesa bo spremenila smer leta. Teoreti?ni del in prakti?ni zemeljski del se bistveno ne razlikuje od programa TSO. Bistvena razlika se poka?e pri prvem skoku. Prvi skok pri AFF se opravi kot vsi ostali z vi?ine 4000m. Z u?encem sko?ita dva u?itelja, ki ga dr?ita za roke in ga u?ita obvladovanja telesa. Med prostim padom mora u?enec ve?krat nakazati, kako bi odprl padalo. To stori na vi?ini 1000m. ?e tega ne stori, mu glavno padalo odpre eden od u?iteljev. Po odprtju se u?enec vede popolnoma enako kot pri programu TSO. AFF program ima 8 stopenj. Pri prvih treh zraven letita 2 u?itelja. ?e u?enec uspe?no opravi prvi dve stopnji, ga na tretji u?itelja izpustita iz rok in mu dovolita prost in samostojen polet. Od ?etrte do sedme stopnje z njim ska?e samo en u?itelj, u?enec se takrat u?i obrate, salte, pribli?evanje in oddaljevanje. Ko u?itelj presodi, da u?enec obvlada telo v ?asu brez odprtega padala, lahko u?enec sko?i sam. ^[1]

AIF [ uredi | uredi kodo ]

AIF (instructor assisted freefall) je program podoben AFF. Razlika je v tem, da je v programu AIF prisoten samo en u?itelj. AIF program je sestavljen iz dveh obdobij, prvo vsebuje ve? tandenskih skokov, v tem ?asu se u?enec privaja prostemu padu in ravnanju z lete?im padalom-krilom. V drugem obdobju gre za podoben program kot pri AFF postopku, razlika je le v ?tevilu u?iteljev, ki u?enca spremlja od prvega skoka naprej.

Oprema [ uredi | uredi kodo ]

Sodobna oprema padalca sestoji iz naslednjih glavnih sklopov:
Iz kupole z vrvicami :

• glavno padalo,
• rezervno padalo.

Iz vezalnega pasovna(jermenje padala):

• pasovi,
• padalski nahrbtnik,
• notranja vre?a,
• sistem za odpiranje.

Rezervno in glavno padalo sta sestavljena popolnoma enako. Rezervno padalo je spravljeno v zgornjem delu, glavno pa v spodnjem delu nahrbtnika.
- Re?evalno padalo na nosilnih trakovih nima sistema treh obro?kov, kateri skrbi za odstranitev glavnega padala z letalne vezi.
- Vezalno pasovje je sistem vezi, s katerimi padalski nahrbtnik varno pripnemo na hrbet.
- Sestavljeno iz dveh bo?nih, dveh no?nih in ene prsne vezi. Na levi bo?ni vezi je v?it ?epek za ro?ico re?evalnega padala.
- Na desni bo?ni pa je?ek, na katerega je pritrjena blazinica za odpiranje glavnega padala.
- Notranja vre?a vsebuje zlo?eno kupolo glavnega padala. Vre?a ima posebne gumijaste zanke, kamor se pri zlaganju pripenjajo nosilne vrvice padala.
- Sistemov za odpiranje glavnega padala je ve?. Pri ?olskih padalih, katera se odpirajo s potegom ro?ice, poteka od desne no?ne vezi do pokrova glavnega padala ?i?na pletenica.
- S potegom osvobodimo pokrov predela glavnega padala in tako aktiviramo proces odpiranja. ^[1]

Vi?inomeri so naprave, ki prikazujejo vi?ino na kateri se nahajamo. Obi?ajno se uporabljajo mehanski, katere nosimo na roki, podobno kot ure.
Obstajajo tudi elektronski kateri nas po ?elji opozorijo trenutno vi?ino.
Obleko za skakanje lahko uporabimo vsako bolj?o trenerko. ?portni padalci uporabljajo posebne kombinezone, ki omogo?ajo la?je krmiljenje telesa v prostem padu .
Obutev je najbolje imeti tak?ne copate, ki za??itijo gle?nje. ?e so ti z vezalkami moramo poskrbet, da se ne bodo zatikali.
?elada , u?enci morajo obvezno uporabljati za??itno ?elado. Varuje pred morebitnimi zasilnimi pristanki, trki v zraku in morebitnih nujnim stanjih med vzletom.
O?ala , uporabljajo se za za??ito o?i , saj so hitrosti padanja tako velike, da lahko pride do okvar o?i.

Letenje v prostem padu [ uredi | uredi kodo ]

Nevtralni polo?aj [ uredi | uredi kodo ]

Polo?aj v katerem padalec leti z obrazom proti zemlji in vzdr?uje najmanj?o mo?no hitrost , obi?ajno imenujemo nevtralni polo?aj. Pomembna zna?ilnost je stabilna lega med letenjem. V tak?nem polo?aju lahko zni?amo te?i??e samo tako da boke porinemo naprej, roke in noge pa sku?amo odsuniti nazaj. ?e vzdr?ujemo tak?no lego roke in noge delujejo kot stabilizatorji. Polo?aj je izredno pomemben, saj v tem polo?aju odpiramo padalo zato se moramo pred odpiranjem postaviti v nevtralen ali ?abji polo?aj.

Polo?aj ?abe [ uredi | uredi kodo ]

Noge so obrnjene navzgor, roke pa so v ravni ramen pravokotno postavljene ob telo. V tem polo?aju lahko ?e z rokami in nogami krmilimo. Pomembno je vzdr?evanje polo?aja saj vsakr?en premik udov lahko povzro?i vrtenje okoli ene izmed osi.

Delta polo?aj - drsenje naprej [ uredi | uredi kodo ]

Stabilen polo?aj, telo obrnjeno proti zemlji pod dolo?enim kotom, glava gleda navzdol. Velikost kota uravnavamo z rokami in dlanmi, ki so iztegnjene nazaj in potegnjene ob telo. V tem polo?aju lahko hitrost naraste ?ez 300km/h. Pri tak?nih hitrostih padala praviloma ne odpiramo.

Vrtenje okoli navpi?ne osi [ uredi | uredi kodo ]

Najbolje je obrate za?eti iz polo?aja ?abe, ?e premik roke lahko povzro?i vrtenje okoli osi. Pomembno pri obratih je dolo?itev izhodi??ne to?ke in pomnjenje te. Vrnitev pogleda na to to?ko bo pomenilo obrat za 360 stopinj.

Sod?ek [ uredi | uredi kodo ]

Sod?ek je obrat okoli vzdol?ne osi. Tudi ta polo?aj za?nemo iz ?abe. Najla?je ga napravimo da noge iztegnemo in stisnemo skupaj. Eno roko pustimo iztegnjeno, drugo pa skr?imo in stisnemo ob prsni ko?. Na strani roke se bo pove?al upor in tako nas bo za?elo vrteti okoli vzdol?ne osi.

Salta naprej in nazaj [ uredi | uredi kodo ]

Osnovni polo?aj je ?aba, za salto naprej iztegnemo noge, v pasu pa se prepognemo. Sukali se bomo naprej. Pri salti nazaj naredimo obratno. Noge skr?imo k telesu, prsni ko? pa ostane iztegnjen. Telo se bo za?elo vrteti nazaj.

Pri nenadzorovanem padanju se posku?amo postaviti v polo?aj delta in nato v ?abo ali nevtralen polo?aj. Drug na?in je da se skr?imo (kolena k prsnem ko?u, roke na prsni ko?) ter nato sunkovito raztegnemo v nevtralen polo?aj.

Pristanek [ uredi | uredi kodo ]

Pri vseh postopkih o?enja pristanemo enako. Ko sko?imo iz letala, odpremo padalo in ga vodimo s krmilnimi vrvicami.
?olski krog kateri se pri?ne nekje na vi?ini dvesto metrov se dosko?i??u pribli?amo v navidezni ?rti, ki je bo?no od mesta pristanka in od njega oddaljena pribli?no sto metrov.
Dosko?i??u se pribli?amo s hrbtnim vetrom in se peljemo mimo njega. Nato v pravem trenutku zavijemo pravokotno levo ali desno in proti dosko?i??u.
Letimo ravno in znova zavijemo natan?no proti mestu pristanka.
Pred pristankom na vi?ini petnajstih metrov popustimo krmilni vrvici.
Tik preden se dotaknemo tal morajo biti vrvice zategnjene do konca.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]