Ultrazvo?na slika ploda v 14. tednu
Nose?nost
(strokovno tudi
gravidnost
ali
gestacija
) je obdobje nose?nice od
oploditve
jaj?eca
do
poroda
. Obi?ajno se v
maternici
razvija le en
plod
, kadar pa je plodov ve?, govorimo o
ve?plodni nose?nosti
. O nose?nosti govorimo le pri ?enskah, pri samicah drugih
sesalcev
pravimo temu stanju
brejost
.
Nose?nost traja okoli 9 mesecev (to je razdobje med zadnjim
menstrualnim ciklom
in porodom) oziroma 38 tednov (od oploditve). Nerojenega otroka imenujemo v prvih tednih
zarodek
(embrij) in kasneje ter vse do poroda plod (fetus). Nose?nico, ki bo prvi? rodila, imenujemo prvorodnica (primipara), ?ensko, ki je imela ?e ve? porodov, pa mnogorodnica (multipara).
Nose?nost razdelimo arbitrarno na tri trimese?ja (trimestre), ki pomenijo 3 glavne stopnje plodovega razvoja. V prvem trimese?ju obstaja najve?ja nevarnost
spontanega splava
. Med drugim trimese?jem lahko razvoj plodu ?e dobro spremljamo in diagnosticiramo morebitne motnje v razvoju. V tretjem trimese?ju se plod za?ne pripravljati na pre?ivetje izven materinega telesa.
Nose?nost spremljajo nose?nostni znaki, ki z ve?jo ali manj?o gotovostjo ka?ejo na nose?nost.
Nose?nostni test
temelji na merjenju koncentracije
horijevega gonadotropina
v
krvi
ali
se?u
in predstavlja dokaj zanesljivo potrditev nose?nosti. ?ele dokaz zarodka v maternici (na primer s
sonografijo
) velja za dokon?no potrditev.
Nose?nost po trimese?jih
[
uredi
|
uredi kodo
]
V medicini se za za?etek nose?nosti ?teje trenutek, ko se oplojeno jaj?ece
ugnezdi
v endometrij maternice. ?e se ugnezdi v
materni?nem vratu
, pride do
cervikalne nose?nosti
, pri
zunajmaterni?ni nose?nosti
pa se jaj?ece ugnezdi v
jajcevodu
. Pri ugnezdenju lahko pride do blage krvavitve iz
no?nice
. Sicer pa vsaka krvavitev predstavlja tveganje in je potreben ?imprej?nji pregled. Okrog zarodka se tvori
posteljica
, ki predstavlja vez med zarodkom in materjo. Plod je s posteljico povezan preko
popkovnice
.
V prvem trimese?ju se pri okoli 70 % nose?nic pojavlja jutranja slabost. V tem trimese?ju se zgodi najve? spontanih splavov.
Gre za ?etrti, peti in ?esti mesec nose?nosti. V tem obdobju se nose?nice obi?ajno zopet po?utijo bolje ter za?nejo pridobivati telesno maso. V ?etrtem mesecu nose?nosti se navadno zgodi prvo premikanje ploda, ki ga nose?nica za?uti. Mo?na je dolo?itev otrokovega spola.
Nose?nica v 26. tednu nose?nosti.
Te?a nose?nice se ?e povi?a, plod se redno giba. Zaradi pritiskanja trebuha na
se?ni mehur
mora nose?nica pogosto mokriti ter lahko pride do uhajanja se?a. Pogoste so tudi bole?ine v hrbtenici.
V tretjem trimese?ju postaja plod sposoben samostojnega ?ivljenja in s pomo?jo sodobne medicine lahko pre?ivi tudi prezgodaj rojen otrok (
nedono?en?ek
).
Nose?nice so celotno nose?nost dele?ne zdravni?kega nadzora, da ne bi pri?lo do zapletov oziroma oziroma da se morebitni zapleti ?im prej odkrijejo in bla?ijo. Podatke o materi in otroku ginekolog vpisuje v tako imenovano
materinsko knji?ico
.
Nose?nosti, ki jih ginekolog prepozna za bolj tvegane, se klasificirajo kot
rizi?ne nose?nosti
. Dele? rizi?nih nose?nosti je v porastu; razlog je zlasti vse vi?ja starost nose?nic. Nose?nica, ki ima rizi?no nose?nost, je dele?na pogostej?ih pregledov in dodatnih preiskav pri specialistih.
Dejavniki, ki doprinesejo, da se nose?nost klasificira kot rizi?na:
William Hunter
,
Anatomia uteri humani gravidi tabulis illustrata
, 1774