Nelly Sachs
Rojstvo	Leonie Sachs 10. december 1891 ( {{padleft:1891|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:10|2|0}} ) [1] [2] […] Schoneberg [d]
Smrt	12. maj 1970 ( {{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:12|2|0}} ) [1] [2] […] (78 let) Hogalid Parish [d] [3]
Dr?avljanstvo	Nem?ija   ?vedska [3]
Poklic	pesnica , dramati?arka , prevajalka , pisateljica
Podpis

Nelly Sachs (pravo ime Leonie Sachs ), nem?ka pisateljica in lirska pesnica judovske vere, * 10. december 1891 , Berlin , † 12. maj 1970 , Stockholm .

Leta 1966 ji je, skupaj s Samuelom Josephom Agnonom , Nobelov komite podelil Nobelovo nagrado za literaturo "za njena odli?na lirska in dramska dela, ki prepri?ljivo razlagajo usodo Izraela."

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Nelly Sachs se je rodila leta 1891 v ?etrti Berlin-Schoneberg , dru?ini izumitelja in tovarnarja Williama Sachsa in njegovi ?eni Margareti, rojeni Krager. Bila je edini otrok in je rastla v kultiviranem, asimiliranem judovsko-me??anskem okolju. Zaradi slabega zdravja so jo najprej tri leta pou?evali zasebni u?itelji, nato je leta 1903 za?ela obiskovati Vi?jo dekli?ko ?olo, kjer je po petih letih kon?ala malo maturo. Pri petnajstih letih se je tako navdu?ila nad debitantskim romanom pisateljice Selme Lagerlof Gosta Berling , da sta si s ?vedsko pisateljico za?eli dopisovati, kar je trajalo ve? kot 35 let. Prve pesmi je za?ela pisati s sedemnajstimi leti.

Nelly Sachs je s svojimi star?i ?ivela zadr?ano ?ivljenje in se je dru?abnega ?ivljenja v dvajsetih letih 20. stoletja malo udele?evala. Potem ko ji je o?e prepovedal ljubezensko razmerje z lo?enim mo?kim, je ostala neporo?ena. Pogumno naj bi vzdr?evala razmerje s tem nepoznanim mo?kim ve? kot deset let in bila na za?etku 2. svetovne vojne skupaj z njim tudi zaprta. V nekaterih pesmih kasneje govori o nekem ≫?eninu≪, ki naj bi umrl v koncentracijskem tabori??u . Natan?nih podatkov ni.

Leta 1921 je s podporo pisatelja Stefana Zweiga iz?la njena prva pesni?ka zbirka z naslovom Legende in povesti (Legenden und Erzahlungen) . Prej?nje, melanholi?no obarvane pesmi, so ?e neoromanti?no zaznamovane in se vrtijo okrog motivov iz narave in glasbe. Kasneje, pri izdaji njenih zbranih del, se je odlo?ila, da teh pesmi v knjigi ne bo.

Po dolgoletnem boju z rakom je leta 1930 umrl njen o?e William, po njegovi smrti pa sta se Nelly in njena mati preselili v najemni?ko stanovanje v berlinsko ulico Lessingstraße. Proti koncu dvajsetih let 20. stoletja so bile njene pesmi natisnjene v razli?nih berlinskih ?asopisih, med katerimi so Vossische Zeitung , Berliner Tagesblatt in Die Jugend . Kritika in ob?instvo so njene pesmi spoznale v enaki meri.

Nelly Sachs in njena mati sta v tridesetih letih 20. stoletja v Berlinu ?iveli tako neopazno in zadr?ano, kot je bilo za jude le mogo?e. Gestapo jo je ve?krat poklical na zasli?anje. Ljudje iz SA -ja (Sturmabteilung) so izropali njuno stanovanje. Prisilno se je morala spoprijemati s svojim judovskim izvorom. Na za?etku vojne je dobila v roke knjigo Martina Bubra z naslovom Pripovedi hasidov (Erzahlungen der Chassidim) in v njej na?la znano misti?no miselno dedi??ino, ki ji je spet dala mo?i.

Dokaj pozno se je odlo?ila skupaj z materjo pobegniti iz Nem?ije. Njena ?arijska“ prijateljica Gudrun Harlan je poleti leta 1939 odpotovala na ?vedsko z namenom, da bi Selmo Lagerlof prosila za ?vedski vizum. Toda Selma ji zaradi svojega zdravstvenega stanja ni mogla ve? pomagati. Umrla je, ?e preden je Nelly Sachs prispela na ?vedsko. Gudrun Harlan se je obrnila na ?slikarskega princa“ Eugena, brata ?vedskega kralja, ki jo je kon?no podprl. Po ve? mesecih birokratskih ovir sta lahko Nelly Sachs in njena mati maja leta 1940, dobesedno v zadnjem trenutku (ukaz za prevoz v tabori??e je namre? ?e prispel), zapustili Nem?ijo z letalom v smeri Nem?ija ? Stockholm .

Na ?vedskem sta ?iveli v revnih razmerah v enosobnem stanovanju na jugu Stockholma. Nelly je skrbela za svojo ostarelo mater in ob?asno delala kot perica, da bi prispevala k ?ivljenjskim stro?kom. Za?ela se je u?iti ?ved??ino, v nem??ino je prevajala moderno ?vedsko liriko. Njena lastna poezija se je med vojnimi leti razvijala povsem v drugo smer od zgodnje, romanti?ne Nelly Sachs: pesmi od leta 1943 do 1944, ki naj bi kasneje iz?le v zbirki V stanovanjih smrti (In den Wohnungen des Todes) , vsebujejo prispodobe bole?ine in smrti, so edina smrtna to?ba za njen izmu?en narod. Poleg pesmi so v ?tiridesetih letih 20. stoletja nastali tudi dve drami, Eli in Abram v soli (Abram im Salz) . V povojnem ?asu je ?e naprej pisala z zelo ?ustvenim, grenkim, vendar ne?nim jezikom o grozi holokavsta . Njen biograf Walter Arthur Berendsohn je opisal pesmi iz leta 1946 kot ?to?e?e, obto?ujo?e in idealisti?ne“ :

• O die Schornsteine
• Auf den sinnreich erdachten Wohnungen des Todes,
• Als Israels Leib zog ausgelost in Rauch
• Durch die Luft -
• Als Essenkehrer ihn ein Stern empfing
• Der schwarz wurde
• Oder war es ein Sonnenstrahl?
• O die Schornsteine , v: In den Wohnungen des Todes, 1947

Obe zbirki, V stanovanjih smrti (In den Wohnungen des Todes) in Zatemnitev zvezd (Sternenverdunkelung , 1949), sta bili sprva objavljeni v vzhodnem Berlinu na pobudo Johannesa R. Becherja . Pesmi Nelly Sachs niso bile natisnjene niti v ?vici niti v takratni Zahodni Nem?iji . Leta 1949 je bila druga pesni?ka zbirka Sternenverdunkelung izdana v Amsterdamu , kritiki so jo hvalili, v mladi Zvezni republiki pa so jo komaj kaj brali. V ?asopisu Nem?ke demokrati?ne republike , Sinn und Form , so iz?la nekatera njena besedila. Za Nelly Sachs in njeno mater je finan?na beda ?e kar trajala, vendar pa se je Nelly s prevodi ?e dr?ala nad vodo.

V za?etku leta 1950 ji je umrla mati, kar je Nelly psihi?no zelo prizadelo. V petdesetih letih 20. stoletja si je za?ela dopisovati s Paulom Celanom , ki ga je leta 1960 v Parizu tudi obiskala. ?ele leta 1953 je dobila ?vedsko dr?avljanstvo. Proti koncu desetletja, po letih osamitve, so jo kon?no sprejeli tudi na nem?ko govore?em podro?ju. In nih?e ne ve naprej (Und niemand weiß weiter) in Beg in preobrazba (Flucht und Verwandlung) , pesni?ki zbirki z vplivi francoskega nadrealizma, sta iz?li leta 1957 in 1959 v Hamburgu , Munchnu in Stuttgartu . Misterij Eli so predvajali leta 1959 kot radijsko igro na Sudwestdeutscher Rundfunk (Ju?no-zahodnem nem?kem radiu). Mladi literarni svet Zvezne republike je ?odkril“ Nelly Sachs. ?e v odsotnosti, leta 1959, je dobila prvo literarno nagrado iz Nem?ije, lirsko nagrado kulturnega kroga Zveznega zdru?enja nem?ke industrije . Nelly Sachs se ni hotela vrniti nazaj v Nem?ijo, strah je bil namre? ?e vedno prevelik. Kazali so se tudi znaki psihi?ne bolezni, in potem, ko je leta 1960, prvi? po dvajsetih letih spet pri?la v Nem?ijo na podelitev Nagrade Annette von Droste-Hulshoff za pesnice v Meersburgu (Meersburger Droste-Preis fur Dichterinnen) , se je po vrnitvi na ?vedsko zlomila. V psihiatri?ni kliniki pri Stockholmu je skupno pre?ivela tri leta.

Leta 1961 je mesto Dortmund ustanovilo Nagrado Nelly Sachs (Nelly-Sachs-Preis) in jo podelila nosilki imena. Kot prva ?enska je leta 1965 prejela Mirovno nagrado nem?kega knjigotr?kega zdru?enja (Friedenspreis des deutschen Buchhandels) , kar jo je spodbudilo k ponovnemu obisku Nem?ije.

Na svoj 75. rojstni dan, 10. decembra 1966, je prejela (skupaj s Samuelom Josephom Agnonom) iz rok ?vedskega kralja Nobelovo nagrado za literaturo . Svoj kratek zahvalni govor je imela v nem??ini, pri tem je citirala prav za to slovesnost napisano pesem, ki se glasi:

Denarno nagrado je podarila revnim, polovico pa je dala svoji stari prijateljici Gudrun Harlan. V zadnjih letih se je spet umaknila iz javnosti. Po nasvetu zdravnika je morala na?rtovano potovanje v Izrael leta 1967 odpovedati. V odprtem telegramu pa se je zavzela za sprejem Gunterja Grassa preko izraelskega pisateljskega zdru?enja v Jeruzalemu. Poleg psihi?nega trpljenja in nadaljnjega bivanja v psihiatri?ni kliniki, je zbolela tudi za rakom, zaradi katerega je 12. maja 1970 umrla v stockholmski bolni?nici. Pokopana je na judovskem pokopali??u severno od Stockholma.

Razno [ uredi | uredi kodo ]

Wolfgang Rihm je v svojem delu Memoria ? drei Requiembruchstucke uglasbil dve pesmi Nelly Sachs. Delo je bilo uprizorjeno na obele?itvi spomenika ?rtvam holokavsta v Berlinu. Po njej so poimenovali (?e preden je dobila Nobelovo nagrado za literaturo) gimnazijo v Neussu (Gimnazija Nelly Sachs).

Dela [ uredi | uredi kodo ]

• V stanovanjih smrti (In den Wohnungen des Todes , 1947)
• Trpljenje Izraela (Die Leiden Israels , 1951)
• Vo?nja v nepra?no (Fahrt ins Staublose , zbirka pesmi, 1961). Iz tega pesem ≫Chor der Geretteten≪ v: Andreas Lixl-Purcell (izd.): Erinnerungen deutsch-judischer Frauen 1900?1990 RUB 1423, Reclam Lpz. 1992 in pogosteje ISBN 3-379-01423-0 str. 380f.
• Znamenja v pesku (Zeichen im Sand , scenske pesmi, 1962)
• Izbrane pesmi (Ausgewahlte Gedichte , 1963)
• Pokrajina iz krikov (Landschaft aus Schreien , 1966)
• Lo?i se, no? (Teile dich Nacht , pesmi, 1971)
• Pesmi (Gedichte , 1977)
• Iskanje ?ive?ih (Suche nach Lebenden , zbirka pesmi, 1979) http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?id=1258374549621225
• Zgodnje pesmi in proza (Fruhe Gedichte und Prosa , 1983

Pisma [ uredi | uredi kodo ]

• Ruth Dinesen & Helmut Mussener (izd.): Pisma Nelly Sachs (Briefe der Nelly Sachs , Suhrkamp, Frankfurt, 1984)
• Karl Schwedhelm (1998). Nelly Sachs. Dopisovanje in dokumenti (Nelly Sachs. Briefwechsel und Dokumente . Rimbaud, Aachen. ISBN   3-89086-856-8 .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Seznam nem?kih pisateljev
• Nem?ka knji?evnost

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Nelly Sachs .