한국   대만   중국   일본 
Nazaj v prihodnost - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Nazaj v prihodnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nazaj v prihodnost
Filmski plakat
Re?ija Robert Zemeckis
Produkcija
Scenarij
  • Robert Zemeckis
  • Bob Gale
Vloge
Glasba Alan Silvestri
Fotografija Dean Cundey
Monta?a
Studio
Distribucija Universal Studios
Datum izida
3. julij 1985 (ZDA)
Dol?ina
116 minut [2]
Dr?ava   ZDA
Jezik angle??ina
Prora?un 19.000.000 $ [3] [4]
Dohodek bruto 389.100.000 $ [3] [4] [5]

Nazaj v prihodnost (izvirno angle?ko Back to the Future ) je ameri?ki znanstvenofantasti?ni film iz leta 1985. Re?iral ga je Robert Zemeckis , ki je skupaj z Bobom Galeom napisal tudi scenarij. Michael J. Fox je nastopil v glavni vlogi najstnika Martyja McFlyja, ki odpotuje nazaj v leto 1955, kjer sre?a svoje bodo?e star?e v srednji ?oli in po naklju?ju postane simpatija lastne matere. Christopher Lloyd se je predstavil v vlogi ekscentri?nega znanstvenika dr. Emmetta ≫Doca≪ Browna, Martyjevega prijatelja, ki mu pomaga popraviti ?kodo v zgodovini in poskrbeti, da se star?a zaljubita. Skupaj najdeta tudi na?in za vrnitev nazaj v leto 1985.

Zamisel za scenarij je dal Gale, ki je razmi?ljal o tem, ali bi se s svojim o?etom spoprijateljil, ?e bi bila so?olca v srednji ?oli. Razli?ni filmski studii so scenarij zavrnili, do preobrata pa je pri?lo z uspehom Zemeckisovega filma Lov za zelenim diamantom . Zemeckis je obiskal Stevena Spielberga , ki se je strinjal, da bo projekt pod okrilje vzela dru?ba Amblin Entertainment, kot distributor pa so se pridru?ili ?e Universal Pictures. Prva izbira za glavno vlogo Martyja McFlyja je bil Fox, ki pa je bil takrat zaposlen s snemanjem televizijske serije Family Ties . Ker mu producenti ne bi dovolili, da igra v filmu, so za vlogo nato izbrali Erica Stoltza . Med snemanjem so Stoltz in filmski ustvarjalci ugotovili, da ni pravi za to vlogo. Tokrat jo je dobil Fox, ki je z dovoljenjem producentov serije dobil bolj fleksibilen urnik snemanja in je tako lahko obenem snemal tudi ta film.

Film je iz?el 3. julija 1985 in je po svetu prinesel 381 milijonov dolarjev dobi?ka, s ?imer je postal film z najvi?jimi prihodki leta 1985. Dobil je nagrado hugo za najbolj?o dramsko predstavitev, nagrado Saturn za najbolj?i znanstvenofantasti?ni film in oskarja za najbolj?e zvo?ne u?inke. Ob tem je prejel ?e tri dodatne nominacije za oskarja, pet nominacij za nagrado BAFTA in ?tiri za zlati globus. Ameri?ki predsednik Ronald Reagan ga je celo omenil v svojem govoru v kongresu leta 1986. Leta 2007 ga je Kongresna knji?nica izbrala za hrambo v Narodnem filmskem registru . Junija 2008 ga je Ameri?ki filmski in?titut imenoval za 10. najbolj?i znanstvenofantasti?ni film vseh ?asov. Film je predstavljal za?etek fran?ize, saj sta mu sledila Nazaj v prihodnost 2 (1989) in Nazaj v prihodnost 3 (1990), posneli pa so tudi animirano televizijsko serijo, ustvarili tematski park, ve? video iger in muzikal.

Zgodba [ uredi | uredi kodo ]

Najstnik Marty McFly je ambiciozen glasbenik iz Hill Valleya v Kaliforniji, ki hodi z Jennifer Parker. Njegovega nerodnega o?eta Georgea v slu?bi nadleguje njegov ?ef Biff Tannen. Mama Lorraine ima probleme s prekomerno telesno te?o, depresijo in alkoholizmom. Lorraine ni navdu?ena nad Jennifer in se nekega dne ob skupni ve?erji spomni dneva, ko je spoznala Georgea.

26. oktobra 1985 v zgodnjih jutranjih urah na parkiri??u nakupovalnega centra Marty sre?a znanstvenika dr. Emmetta ≫Doca≪ Browna. Doc mu poka?e svoj izdelan ?asovni stroj ? preurejeno vozilo DeLorean, ki ga poganja plutonij. Tega je ukradel libijskim teroristom. Demonstrira mu ?asovni navigacijski sistem, ki ga nastavi na 5. november 1955, to je na dan, ko je izumil potovanje skozi ?as. Nekaj trenutkov pozneje pridejo teroristi in Doca ustrelijo. Marty pobegne z avtomobilom, ob tem pa nenamerno aktivira ?asovni stroj in se znajde v letu 1955 brez dovolj?nje koli?ine plutonija za vrnitev.

Tam Marty sre?a najstnika Georgea, svojega o?eta, ki ga nadleguje njegov so?olec Biff. Marty re?i Georgea, ki ga skoraj zbije avtomobil, in namesto Georgea avtomobil zadene njega. Ko se prebudi, ob sebi zagleda Lorraine, svojo mamo, ki se zaljubi vanj. Marty jo zapusti in poi??e mlaj?ega Doca, da bi mu pomagal pri vrnitvi v leto 1985. Ta mu razlo?i, da nima plutonija in je edini vir, ki lahko proizvede potrebnih 1,21 gigavatov elektri?ne energije za ?asovni stroj, strela. Marty poka?e Docu letak iz prihodnosti, kjer je napovedan udar strele v mestno sodi??e prihajajo?o soboto zve?er. Doc mu naro?i, naj ne zapu??a hi?e ali komunicira s komerkoli, saj bi lahko nenamerno spremenil potek zgodovine, s tem pa tudi prihodnost. Ravno zaradi tega Doc ne ?eli upo?tevati Martyjevih opozoril o smrti leta 1985. Marty se zave, da je prepre?il star?em prvo sre?anje. Doc opozori Martyja, da bo izbrisan iz obstoja, ?e ne najde na?ina, kako bi se George in Lorraine spoznala in zaljubila. Doc dela na na?rtu, kako bi izkoristil mo? strele, Marty pa se posveti svojima star?ema, vendar mu te?ave poleg njiju samih povzro?a tudi Biff.

Lorraine povabi Martyja na prihajajo?i ?olski ples, zato Marty pripravi na?rt, kako bi jo spoznal z Georgeom. Na?rt se izjalovi, saj se vme?a pijan Biff in nadleguje Lorraine. George pride, da bi jo re?il pred Martyjem, vendar tam najde Biffa, zato jo re?i pred njim in si s tem pridobi njene simpatije. Skupaj odideta na ples, kjer se poljubita in zaljubita. Marty medtem igra skupaj z bendom. Zadovoljen, da si je zagotovil svoj obstoj, odide s plesa in poi??e Doca.

Ko pride nevihta, Marty in Doc uresni?ita na?rt s strelo. Marty se vrne v oktober 1985, kjer ugotovi, da je Doc poslu?al njegova opozorila izpred 30-ih let in si nadel neprebojni jopi?, ki mu je re?il ?ivljenje. Doc odpelje Martyja domov, sam pa se odpravi v leto 2015.

Naslednje jutro se Marty prebudi in ugotovi, da se je njegova dru?ina spremenila. O?e George je postal samozavesten uspe?en pisatelj, mama Lorraine je sre?na in ni ve? debela, brat David je uspe?en poslovne?, sestra Linda pa dela v butiku. Biff se sedaj ukvarja s ?i??enjem in popravilom avtomobilov in uboga vse, kar mu naro?i George. Ko se Marty ponovno zdru?i z Jennifer, se pojavi Doc v DeLoreanu, oble?en v obleko iz prihodnosti. Pove jima, da so se v letu 2015 pojavile te?ave z njunimi bodo?imi otroki. Vsi trije sedejo v DeLoreana in izginejo v prihodnost, pri ?emer Biff gleda njihov odhod.

Igralska zasedba [ uredi | uredi kodo ]

Produkcija [ uredi | uredi kodo ]

Razvoj [ uredi | uredi kodo ]

Producent Bob Gale je idejo za film zasnoval po izidu prej?njega filmskega projekta z Zemeckisom Used Cars . Obiskal je svoje star?e v St. Louisu v Missouriju. V kleti doma?e hi?e je na?el o?etovo letno knjigo iz zadnjega letnika srednje ?ole in ugotovil, da je bil njegov o?e predsednik razreda. Gale se je spomnil na predsednika svojega razreda, s katerim ni imel ni?esar skupnega in zato tudi ne stikov. Vpra?al se je, ali bi bil prijatelj s svojim o?etom, ?e bi skupaj hodila v srednjo ?olo. [6] Ob vrnitvi v Kalifornijo je svojo novo idejo predstavil Robertu Zemeckisu. [7] Ta je kasneje razmi?ljal o materi, ki je trdila, v ?oli ni nikoli poljubila de?ka, ?eprav v resnici ni bila tako srame?ljiva. [8] Projekt sta predstavila dru?bi Columbia Pictures in naredila pogodbo za razvoj scenarija do septembra 1980.

Zemeckis in Gale sta povedala, da sta zgodbo postavila v leto 1955, ker sta do te letnice pri?la s prera?unavanjem, kdaj so bili star?i 17-letnika stari toliko, kot on sedaj. Hkrati to leto sovpada z vzponom mladostnikov kot pomembnega kulturnega elementa, rojstvom rock and rolla in ?iritvijo predmestja, kar je dalo zgodbi dodaten pe?at. [9] V zgodnjem scenariju sta si ?asovni stroj zamislila kot hladilnik, za katerega bi moral uporabnik uporabiti mo? jedrske eksplozije na testnem obmo?ju Nevade, da bi se lahko vrnil domov. Zemeckis je bil zaskrbljen, da bi se zaradi tega filma otroci zapirali v hladilnike, zato se je odlo?il za bolj mobilen ?asovni stroj. Izbrala sta model DeLorean DMC-12. [10] Ustvarjalca sta imela te?ave tudi z ustvarjanjem prepri?ljivega prijateljstva med Martyjem in Docom in razre?itvijo ojdipovega kompleksa Martyja v odnosu do njegove matere, kar sta re?ila s stavkom: ≫Podobno je poljubljanju lastnega brata.≪ Biffa Tannena sta poimenovala po studijskemu sodelavcu Nedu Tanenu, ki se je do njiju obna?al nesramno med ustvarjanjem filma I Wanna Hold Your Hand . [8] Gale je pozneje priznal, da je Biffov karakter delno temeljil tudi na Donaldu Trumpu . [11]

Prvi osnutek za film je bil kon?an februarja 1981 in predstavljen studiu Columbia, ki je film dala na ?akanje. ≫Menili so, da je to res lep, sr?kan, topel film, vendar premalo seksualen,≪ je povedal Gale. ≫Predlagali so, da ga ponudimo Disneyu, vendar smo se odlo?ili po?akati, da bi videli, ali ga bo ?elel kateri izmed ve?jih studiev.≪ [7] Vsi ve?ji filmski studii so zavrnili scenarij za obdobje ?tirih let, v tem ?asu pa je film dobil ?e dva nova popravljena osnutka. V zgodnjih osemdesetih letih so bile popularne najstni?ke komedije (kot sta Fast Times at Ridgemont High in Porky's ), ki so bile namenjene odraslim, zato so scenarij zavrnili z obrazlo?itvijo, da je preve? lahkoten. [8] Gale in Zemeckis sta nato scenarij kon?no prestavila studiu Disney, kjer pa sta bila zavrnjena, saj zgodba o materi, ki se zaljubi v svojega sina, po njihovem ni bila primerna za dru?inski film pod Disneyevim imenom. [7]

Gale in Zemeckis sta se nato sku?ala povezati s Stevenom Spielbergom, ki je re?iral filma Used Cars in I Wanna Hold Your Hand , ki sta prinesla dober zaslu?ek. Spielbergu je bil scenarij v?e?, [12] vendar pa je bil med razvojem projekta za?asno izklju?en, saj si scenarista nista ?elela pridobiti slovesa dveh ustvarjalcev, ki lahko dobita delo samo v primeru, da se zdru?ita s Spielbergom. [12] [13] Zemeckis se je zato odlo?il, da bo najprej dokon?al projekt Lov za zelenim diamantom , ki ga je re?iral. Film je bil zelo uspe?en, zato mu je dal zagona za projekt Nazaj v prihodnost. [8] Spielberg je sogla?al, da je produkcijo prevzelo njegovo podjetje Amblin Entertainment, skupaj s Kathleen Kennedy in Frankom Marshallom pa je sodeloval kot izvr?ni producent. [14] [15]

Scenarij je ostal pri Columbii, dokler niso bili re?eni pravni problemi. Studio naj bi za?el snemati komi?ni remake filma Dvojno zavarovanje z naslovom Big Trouble . Columbiina pravna slu?ba je ugotovila, da je scenarij novega filma preve? podoben izvirniku, zato so potrebovali dovoljenje lastnikov prvega filma, to pa so bili Universal Pictures. Za pridobitev dokumentov so poklicali Franka Pricea iz Universal Pictures, ki je pred tem kot izvr?ni direktor delal pri Columbii. Dogovorili so se, da Universal Pictures izdajo licenco za Double Indemnity v zameno za scenarij in pravice za Nazaj v prihodnost . [16]

Izvr?ni direktor Sidney Sheinberg je predlagal nekaj popravkov scenarija, med drugim spremembo imena Martyjeve mame iz Meg v Lorraine (njegova ?ena je bila namre? igralka Lorraine Gary ), Profesor Brown je postal Doc Brown, ki je namesto ?impanza kot hi?nega ljubljen?ka imel psa. [8] Sheinberg je imel ?e nekaj predlogov, ki jih niso upo?tevali. ?elel je, da bi film nosil naslov Spaceman s Plutona , [17] saj je bil prepri?an, da noben uspe?en film ni imel prihodnosti v naslovu. Predlagal je, da bi se Marty predstavil kot Darth Vader s planeta Pluton (namesto planeta Vulkan) [17] in da bi bil oble?en v nezemljana. Zaskrbljen Zemeckis je prosil za pomo? Spielberga. Ta je na Sheinberga naslovil dopis, v katerem ga je prepri?al, da menijo, da je njegov naslov ?ala, zato je umaknil te ideje. [18] Originalna ideja je bila, da bi dogajanje potekalo na ve? krajih, vendar so ga zaradi var?evanja omejili na Hill Valley, kjer je veliko vlogo igrala mestna ura. Spielberg je v svojem filmu Indiana Jones in kraljestvo Kristalne lobanje iz leta 2008 uporabil nekatere elemente kraja iz tega filma. [19]

Priprava [ uredi | uredi kodo ]

Michael J. Fox je bil prva izbira za vlogo Martyja McFlyja, vendar je bil zavezan k snemanju serije Family Ties . [20] Producent te serije Gary David Goldberg je menil, da je Fox bistven za uspeh. Soigralka Meredith Baxter je bila na porodni?kem dopustu in Goldberg je zavrnil izdajo dovoljenja Foxu za snemanje filma Nazaj v prihodnost. Izid filma je bil prvotno na?rtovan za maj 1985. ?ele konec leta 1984 je bilo sporo?eno, da Fox ne bo mogel igrati. [8] Zemeckisovi naslednji izbiri sta bila C. Thomas Howell in Eric Stoltz . Slednji je producente navdu?il s svojo vlogo Roya L. Dennisa v filmu Mask , ki je bil tik pred izidom, zato so ga izbrali za Martyja. Zaradi zahtevne priprave filma je bil datum izida dvakrat zamaknjen. [21]

Po ?tirih tednih snemanja je Zemeckis ugotovil, da Stoltz ni prava izbira. ?eprav sta s Spielbergom vedela, da bo ponovno snemanje dodalo ?e 3 milijone v prora?un, ki je ?e zna?al 14 milijonov dolarjev, sta se odlo?ila za ta korak. Spielberg je pojasnil, da je Zemeckis menil, da Stoltz ni dovolj komi?en in da njegova igra nasploh ni dovolj dobra. Gale je nadalje pojasnil, da Stoltz preprosto le igra vlogo, medtem ko je sam Fox imel osebnost kot Marty McFly. Stoltzu naj bi se bilo tudi neprijetno voziti z rolkami, s ?imer pa Fox ni imel problemov. Stoltz je sam med telefonskim klicem dva tedna po za?etku snemanja re?iserju Petru Bogdanovichu priznal, da ni prepri?an, da je pravi ?lovek za to vlogo. [8]

Foxov program snemanja je bil ponovno aktualen januarja 1985, ko se je Baxterjeva po nose?nosti vrnila na snemanje serije Family Ties . Ustvarjalci filma so se ponovno sre?ali z Goldbergom in z njim sklenili dogovor, po katerem je Fox dobil dovoljenje za snemanje, pri ?emer mu je prioriteta ostala serija. Fox je bil navdu?en nad scenarijem in nad lepim odnosom Zemeckisa in Galea do Stoltza pri zamenjavi. [8] Per Welinder in Bob Schmelzer sta mu pomagala pri prizorih z rolkami. Fox je v Martyju videl sebe, saj je tudi sam v srednji ?oli veliko vozil rolko, osvajal dekleta in igral v bendu, saj je sanjal, da bi postal rock zvezda. [20]

Christopher Lloyd je dobil vlogo Doca Browna potem, ko je bilo jasno, da prva izbira, John Lithgow , ni na voljo. [8] Predlagal ga je producent Neil Canton , ki je z njim sodeloval pri filmu The Adventures of Buckaroo Banzai iz leta 1984. Lloyd je vlogo najprej zavrnil, vendar si je premislil po branju scenarija in vztrajanju njegove ?ene. V nekaterih prizorih je improviziral, navdahnjen z Albertom Einsteinom in dirigentom Leopoldom Stokowskim . [22] Brown je izgovarjal besedo ''gigavati'' kot ''jigavati'', kakor jo je tudi fizik, ki je pomagal Zemeckisu in Galeu pri izdelavi scenarija. Obe izgovorjavi sta sicer sprejemljivi, vendar je bolj pravilna prva. Ustvarjalci so morali paziti, da se ni preve? opazila velika razlika v vi?ini med Docom in Martyjem. Lloyd je bil namre? z 185 cm precej vi?ji od Foxa, ki je meril le 165 cm.

Georgea McFlyja je odigral Crispin Glover. Zemeckis je pozneje povedal, da je Glover veliko Georgeovih nerodnih gibov improviziral, med drugim tudi tresenje rok. Re?iser se je po?alil, da ga je izbral za to vlogo, ker je njegova lastna interpretacija zna?aja lika zajemala okoli petdeset odstotkov vsega ?asa. Zaradi pogodbenega nesoglasja je Gloverja za nadaljevanji zamenjal Jeffrey Weissman . [23]

Lea Thompson je bila izbrana za Lorraine McFly, ker je skupaj s Stoltzom nastopila v filmu The Wild Life in so jo ustvarjalci takrat opazili. Li?enje za prizore na za?etku filma, ki se dogaja v letu 1985, je ustvarjalcem vzelo tri ure in pol.

Thomas F. Wilson je bil dolo?en za Biffa Tannena, potem ko so ustvarjalci menili, da prvotna izbira J. J. Cohen ni dovolj fizi?no mo?an, da bi igral ?loveka, ki nadleguje Stoltza. Cohenu so zato namenili vlogo Skinheada, enega izmed Biffovih pajda?ev. ?e bi bil Fox na snemanju ?e od vsega za?etka, bi verjetno Cohen ostal v vlogi Tannena, saj je bil dovolj vi?ji od Foxa.

Vlogo Martyjevega dekleta Jennifer so najprej dali Melorini Hardin . Po zamenjavi Stoltza s Foxom so zamenjali tudi njo, saj je bila preve? visoka za Foxa. Do preobrata je pri?lo ?e preden je Hardinova posnela kakr?nokoli sceno. Nadomestila jo je Claudia Wells, v igri za vlogo pa je bila nekaj ?asa tudi Jill Schoelen . [24]

Snemanje [ uredi | uredi kodo ]

Courthouse Square, kot je bil prikazan v filmu Nazaj v prihodnost, na posestvu Universal Studios.

Po Stoltzovem odhodu je imel Fox zgo??en urnik snemanja. Med tednom je ?ez dan snemal serijo Family Ties , med 18.30 in 2.30 pa film Nazaj v prihodnost . Vsako no? je povpre?no spal pet ur. Ob petkih je snemal med 22.00 in ?esto ali sedmo uro zjutraj, ob vikendih pa zunanje prizore, saj je bil takrat na voljo podnevi. Foxa je tak?no delo iz?rpalo, vendar je sam povedal: ≫Sanjal sem, da bi bil prisoten v filmskem in televizijskem poslu, vendar nisem vedel, da bom v njih so?asno. Bilo je ?udno.≪ [25] Tudi Zemeckis se je strinjal, da je bilo snemanje zelo naporno. Zaradi no?nih snemanj je vedno napol spal in povedal: ≫Bil sem najbolj utrujen in bolan, kar sem kdaj bil.≪ [8]

Lyon Estates, ki se je pojavil v filmu.

Mestne prizore Hill Valleyja so posneli na trgu Courthouse Square na posestvu dru?be Universal Studios. Gale je pojasnil, da bi bilo nemogo?e snemati v pravem mestu, saj nobeno ne bi dovolilo, da bi ga filmska ekipa preoblikovala v podobo iz 50-ih let. Filmski ustvarjalci so se odlo?ili, da bodo najprej posneli vse kadre iz 50-ih let, kjer je mesto zelo lepo, nato pa ?e kadre v grdem mestu iz 80-ih let. [25] Notranjost Docove hi?e so posneli v hi?i Roberta R. Blackerja, za zunanjost pa so uporabili Gamblovo hi?o. [20] Zunanjo podobo centra Twin Pines Mall iz 50-ih let oziroma Lone Pine Mall iz 80-ih let je dal Puente Hills Mall v centru industrije v Kaliforniji. Zunanje in nekatere notranje prizore na srednji ?oli Hill Valley so posneli na ?oli Whittier High School v Whittierju v Kaliforniji. Preizkus za Bitko bendov je bil posnet v rekreacijskem centru McCambridge Park v Burbanku, ples Enchantment Under the Sea pa v gimnaziji Zdru?ene metodisti?ne cerkve v Hollywoodu. Prizori pred hi?o Bainesovih leta 1955 so bili posneti na Bushnell Avenue v South Pasadeni v Kaliforniji.

Dom dru?ine McFly.

Snemanje so po 100 dneh zaklju?ili 20. aprila 1985. Izid pa je bil predviden nekje med majem in avgustom. Po zelo pozitivnem odzivu na preizkusnem predvajanju (Frank Marshall je dejal: ≫Nikoli nisem videl tak?nega predogleda, ob?instvo je bilo navdu?eno.≪) se je Sheinberg odlo?il, da bo film iz?el 3. julija. Da bi bil film do takrat pripravljen, sta bila za monta?o slike dodeljena dva urednika, in sicer Arthur Schmidt in Harry Keramidas. Z monta?o zvoka se je 24 ur na dan ukvarjalo ve? urednikov. Osem minut filma je bilo v tem delu izrezanega, vklju?no s prizori, ko Marty opazuje mamo med goljufanjem na izpitu, George se zatakne v telefonski kabini pred re?evanjem Lorraine in Martyjevo opona?anje Dartha Vaderja. Zemeckis je nameraval izrezati prizor s pesmijo Johnny B. Goode, ker je menil, da ne doprinese ni?esar k zgodbi, vendar je bil gledalcem predogleda v?e?, zato ga je pustil. Podjetje Industrial Light & Magic je ustvarilo 32 posnetkov filma s posebnimi efekti, ki pa Zemeckisa in Galea niso zadovoljili vse do zadnjih popravkov teden dni pred izidom. Z efekti ob potovanju skozi ?as in strele, ki udari v uro na stolpu, se je ukvarjal Wes Takahashi, ki je sodeloval tudi pri obeh nadaljevanjih skupaj z drugimi sodelavci iz podjetja ILM. [26]

Glasba [ uredi | uredi kodo ]

Alan Silvestri je sodeloval z Zemeckisom pri filmu Lov za zelenim diamantom , vendar Spielbergu glasba tega filma ni bila v?e?. Zemeckis je Silvestriju svetoval, naj ustvari ?im bolj veli?astne in epske skladbe, ?eprav bo ?lo za manj?i film, da bo naredil vtis na Spielberga. Silvestri je za?el s snemanjem skladb dva tedna pred predogledom. Predlagal je tudi, da bi glavno temo ustvarila skupina Huey Lewis and the News . Njihov prvi poskus je zavrnila dru?ba Universal. Nato so posneli skladbo The Power of Love , [25] ki je bila ustvarjalcem v?e?, vendar so bili razo?arani, da vsebinsko ni bila povezana z naslovom filma, zato so morali po?iljati pripombe na radijske postaje, da bi zmeraj omenili njeno povezavo s filmom. [8] Na koncu so v filmu uporabili skladbo Back in Time , ki se je pojavila med prizorom, ko se Marty zbudi po vrnitvi v leto 1985 in tudi kot odjavna ?pica. [25]

?eprav v filmu deluje, da Fox dejansko igra kitaro, je glasbeni urednik Bones Howe najel hollywoodskega u?itelja kitare in glasbenika Paula Hansona , da je Foxa nau?il simuliranja igranja celotne skladbe, vklju?no z igranjem nad glavo, da bi izpadlo ?im bolj realisti?no. Fox je igral in pel na posnetek pesmi Johnny B. Goode , ki sta ga posnela vokalist Mark Campbell (iz skupine Jack Mack and the Heart Attack ) in kitarist solist Tim May . [27]

Prvotni album s skladbami iz filma iz leta 1985 je vklju?eval samo dve skladbi, ki ju je zanj skomponiral Silvestri, obe skladbi skupine Huey Lewis and the News, pesem, ki jo je v filmu izvajal izmi?ljen bend Marvin Berry and The Starlighters (in Marty McFly) in eno skladbo iz petdesetih let ter dve pop pesmi, ki se zelo na kratko sli?ijo v ozadju filma. 24. novembra 2009 je zalo?ba Intrada Records izdala komplet dveh CD-jev s celotnim seznamom uporabljenih pesmi v omejeni nakladi. [28]

Izid [ uredi | uredi kodo ]

Film so prvi? predvajali 3. julija 1985 na 1200 zaslonih v Severni Ameriki. Zemeckis je bil zaskrbljen, da film ne bo uspe?en, saj je moral Fox v Londonu snemati serijo Family Ties in ni imel ?asa za promocijo filma. Gale je bil nezadovoljen, da je Universal Pictures film ogla?eval s pripisom ≫Ali mi pravite, da sem mami mo?no seksualno privla?en?≪

Ko je film leta 1986 iz?el na kaseti, je Universal na koncu dodal pripis ≫Se nadaljuje ...≪, s ?imer je izdal, da pripravljajo drugi del. Ta pripis so leta 2002 ob izdaji na Blu-rayu in DVD-ju izpustili. [29]

Oktobra 2010 so v po?astitev 25-letnice prvega filma fran?ize tega digitalno obnovili in ga izdali v ZDA, Veliki Britaniji in Italiji. [30] Izid je sovpadel tudi z izdajo vseh treh delov na Blu-rayu pri Universal Discount Home Entertainment. [31] [32]

21. oktobra 2015, [33] na datum, ki je omenjen tudi v drugem delu, so v nekaterih kinodvoranah po ZDA v enem dnevu predvajali celotno trilogijo ob praznovanju 30-letnice filma. [34] V Sloveniji kinote?nih kopij filma ni, zato prikazovanje originalne razli?ice v Kinoteki ni bilo mogo?e, digitalno razli?ico prvih dveh filmov pa so na ta dan prilo?nostno predvajali v kinematografih Tu?.

Izid v Sloveniji [ uredi | uredi kodo ]

Film se je v Slovenji predvajal pod naslovom Vrnitev v prihodnost . Predpremiera je bila v sklopu predstavitve filmov, ki so bili prikazani na beograjskem festivalu Fest - Post-Fest(um) 23. februarja 1986 v kinu Union in 28. in 29. maja 1986 v okviru Filmske hit parade v Kinu ?i?ka. Premierno redno prikazovanje se je pri?elo 22. septembra 1986 v mariborskem kinu Partizan, redno prikazovanje v Ljubljani pa 4. marca 1987 v kinu Union.

Sprejem [ uredi | uredi kodo ]

Zaslu?ek [ uredi | uredi kodo ]

Film Nazaj v prihodnost je bil 11 tednov na lestvici najbolj gledanih filmov na prvem mestu. [8] Gale se je spominjal: ≫Na? drugi vikend je bil uspe?nej?i od prvega, kar ka?e na to, da se je veliko govorilo o filmu. Film National Lampoon's European Vacation , ki je iz?el avgusta, nas je za en teden zrinil s prvega mesta, vendar smo se naslednji teden vrnili na vrh.≪ [13] V Severni Ameriki je film prinesel 210,61 milijona dolarjev zaslu?ka, v tujini pa ?e 178,5 milijona, kar je skupno zneslo 389,1 milijona dolarjev po vsem svetu. Nazaj v prihodnost se je uvrstil na 4. mesto na lestvici filmov, ki so leta 1985 v prvem tednu zaslu?ili najve?, bil pa je glede na dohodek najbolj donosen film leta. [35] Na strani Box Office Mojo so ocenili, da so za ogled filma v ZDA prodali ve? kot 59 milijonov vstopnic. [36]

Odziv kritikov [ uredi | uredi kodo ]

Po podatkih spletne strani Rotten Tomatoes je 96 % kritikov filmu dalo pozitivno oceno na podlagi 77 recenzij. Povpre?na ocena zna?a 8,71 od 10. Konsenz na tem spletnem mestu se glasi, da gre za inovativen, zabaven in dih jemajo? film, ki je vrtoglava pustolov??ina o potovanju skozi ?as z nepozabnim duhom. [37] Na spletni strani Metacritic je film prejel povpre?no oceno 87 na podlagi 12 ocen, kar ka?e na splo?no sprejetost filma. [38]

Roger Ebert iz Chicago Sun-Timesa je zapisal, da ima ob?utek, da Nazaj v prihodnost obravnava podobno tematiko kot filmi Franka Capre , predvsem It's a Wonderful Life . Komentiral je tudi, da je producent Steven Spielberg prevzel veliko avtenti?ne preteklosti klasi?nega hollywoodskega filma in uskladil pravega re?iserja (Roberta Zemeckisa) s pravim projektom. Film je ocenil s tremi zvezdicami in pol od ?tirih. [39] Janet Maslin iz New York Timesa je bila mnenja, da ima film uravnote?eno zgodbo in da predstavlja kinematografsko izumljanje humorja in zgodb za vse ?ase. [40] Christopher Null, ki je film prvi? gledal kot najstnik, ga je ozna?il za najpomembnej?i trenutek iz osemdesetih let prej?njega stoletja, ki zdru?uje znanstveno fantastiko, akcijo, komedijo in romantiko v popoln majhen paket tako za otroke, kot tudi za odrasle. [41] Dave Kehr iz Chicago Readerja je menil, da sta Gale in Zemeckis napisala scenarij, ki je popolnoma uravnote?il znanstveno fantastiko, resnost in humor. [42] Uredniki ?asopisa Variety so hvalili igralce, izpostavili so, da sta Fox in Lloyd prijateljstvo Martyja in Doca Browna pre?ela s kakovostjo in jih spomnila na odnos med kraljem Arturjem in Merlinom. [43] Pri BBC Newsu so pohvalili prefinjenost scenarija, ki je bil po njihovem mnenju izjemno izveden, pri tem pa so poudarili, da nih?e ne pove ni?esar, kar kasneje za zaplet ne bi bilo pomembno. [44] Dennis Fischer iz Cinefantastique je filmu podelil ?tiri zvezdice od petih in ga ozna?il za instantno klasiko. [45] Nazaj v prihodnost se je pojavil tudi na seznamu najbolj?ih 10 filmov leta 1985, ki ga je oblikoval filmski kritik Gene Siskel . [46]

Nagrade in nominacije [ uredi | uredi kodo ]

Na 58. podelitvi oskarjev je bil film Nazaj v prihodnost nagrajen za najbolj?o monta?o zvo?nih u?inkov, Zemeckis in Gale sta bila nominirana za najbolj?i originalni scenarij, pesem The Power of Love pa je bila nominirana za najbolj?o izvirno skladbo. Bill Varney, B. Tennyson Sebastian II, Robert Thirlwell in William B. Kaplan so bili nomirani za najbolj?e me?anje zvoka. [47] Film je prejel tudi nagrado hugo za najbolj?o dramsko uprizoritev [48] in nagrado Saturn za najbolj?i znanstvenofantasti?ni film. Saturna so prejeli tudi Michael J. Fox in oblikovalci vizualnih u?inkov. V razli?nih kategorijah so bili nominirani ?e Zemeckis, skladatelj Alan Silvestri, kostumografi in stranski igralci Christopher Lloyd, Lea Thompson, Crispin Glover in Thomas F. Wilson. [49] Film je prejel tudi ve? nominacij na 39. podelitvi nagrad BAFTA , vklju?no za najbolj?i film, originalni scenarij, vizualne u?inke, produkcijsko oblikovanje in monta?o. [50] Na 43. podelitvi zlatih globusov je bil film nominiran za najbolj?i film (muzikal ali komedijo), originalno pesem ( The Power of Love ), igralca v muzikalu ali komediji (Fox) in scenarij (Zemeckis in Gale). [51]

Zapu??ina [ uredi | uredi kodo ]

Ameri?ki predsednik Ronald Reagan je bil velik obo?evalec filma. Navedel ga je tudi v svojem govoru v kongresu leta 1986, ko je povedal: ≫Nikoli ni bilo bolj razburljivega ?asa za ?ivljenje, ?asa za ?ude?e in juna?ke dose?ke. Kot so rekli v filmu Nazaj v prihodnost : 'Tja, kamor gremo, ne potrebujemo ceste.'≪ [52] Ko je prvi? videl v filmu ?alo o tem, da je postal predsednik, je naro?il delavcem v gledali??u, naj ustavijo kolut, film prevrtijo nazaj in ga znova predvajajo. [6]

Film je uvr??en na 28. mesto najuspe?nej?ih srednje?olskih filmov. [53] Leta 2008 so ga bralci revije Empire postavili na 23. mesto na seznamu najbolj?ih filmov vseh ?asov. [54] Podobno je bil uvr??en tudi na seznamu najbolj?ih 1000 filmov, ki ga je objavil The New York Times . [55] Januarja 2010 ga je Total Film vklju?il na svoj seznam 100 najbolj?ih filmov vseh ?asov. [56] Leta 2007 ga je Kongresna knji?nica izbrala za hrambo v Narodnem filmskem registru kot kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomembni film. [57] Leta 2006 je zdru?enje Writers Guild of America scenarij za ta film razglasilo za 56. najbolj?i scenarij vseh ?asov. [58]

Junija 2008 je Ameri?ki filmski in?titut predstavil seznam AFI's 10 Top 10, na katerem je 10 najbolj?ih filmov v desetih klasi?nih ameri?kih filmskih ?anrih, ki so ga oblikovali po glasovanju okoli 1500 ljudi iz filmske industrije. Nazaj v prihodnost je bil naveden kot 10. najbolj?i film v ?anru znanstvene fantastike . [59]

Za 30. obletnico filma leta 2015 so pri?eli z oblikovanjem muzikal razli?ice Nazaj v prihodnost , ki bi naj premiero do?ivela v londonskem gledali??u West End. Zemeckis in Gale sta se ponovno zdru?ila za oblikovanje scenarija, glasbo pa bi naj prispevala Silvestri in Glen Ballard . [60] Produkcija se je zavlekla in premiera je bila ve?krat prestavljena. [61] Kot kon?ni datum se je nato dolo?il 20. februar 2020. [62]

Scene, ki prikazujejo Martyja McFlyja med rolkanjem , so bile posnete pred pravim za?etkom razvoja subkulture rolkarjev, zato se meni, da ima prav film Nazaj v prihodnost zasluge za njen razvoj. Tudi v promocijskih gradivih in intervjujih poklicni rolkarji navajajo film kot navdih za za?etek ukvarjanja s tem in prepoznavo v javnosti. [63] [64]

Nazaj v prihodnost je tudi na 10. mestu na seznamu televizijskega kanala Film4 50 filmov, ki jih morate videti, preden umrete . [65]

Nadaljevanji [ uredi | uredi kodo ]

Uspeh filma je ustvarjalce vzpodbudil, da so posneli dve filmski nadaljevanji: Nazaj v prihodnost 2 in Nazaj v prihodnost 3 .

Drugi del je iz?el 22. novembra 1989 in je bil po prihodkih in kritikah podobno uspe?en kot prvi del, saj je postal film s tretjimi najvi?jimi prihodki v letu. [66] [67] Drugi del se za?ne tam, kjer se je prvi del zaklju?il. Marty in Doc odpotujeta v prihodnost v leto 2015, vmes pa se mora vra?ati v leto 1985 in 1955, ob tem pa paziti, da ne sre?a samega sebe iz prvega filma. Drugi del je vzbudil zanimanje zaradi vizije leta 2015 in napovedi tehnologije, kot so lete?e rolke. [68] [69] [70]

V tretjem delu, ki je iz?el 25. maja 1990, Marty odpotuje v leto 1885, da bi re?il Doca, ki je obstal v ?asu. Film je bil finan?no manj uspe?en kot predhodnika, ?eprav so ga kritiki sprejeli bolje kot drugi del. [71]

V popularni kulturi [ uredi | uredi kodo ]

V romanu in filmski adaptaciji tega dela Ready Player One pisatelja Ernesta Clinea se glavni junak preva?a z avtomobilom DeLorean iz filmov Nazaj v prihodnost . [72] V tretji sezoni Netflixove serije Stranger Things so se ustvarjalci poklonili trilogiji Nazaj v prihodnost z ve? prizori. [73] Osrednja istoimenska lika animirane televizijske serije Rick in Morty sta nastala po vzoru Doca Browna in Martyja McFlyja. [74]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 ≫Back to the Future≪ . AFI Catalog of Feature Films . Pridobljeno 9. julija 2017 .
  2. ↑ ≫ BACK TO THE FUTURE (PG)≪ . British Board of Film Classification . 8. julij 1985 . Pridobljeno 21. junija 2015 .
  3. ↑ 3,0 3,1 ≫Back to the Future (1985)≪ . Box Office Mojo . Pridobljeno 6. januarja 2015 .
  4. ↑ 4,0 4,1 ≫Back to the Future ? Box Office Data, DVD and Blu-ray Sales, Movie News, Cast and Crew Information≪ . The Numbers . Pridobljeno 14. aprila 2012 .
  5. ↑ * ≫Back to the Future (2010 re-release) (2010)≪ . Box Office Mojo . Pridobljeno 17. oktobra 2014 .
  6. ↑ 6,0 6,1 Back to the Future, The Complete Trilogy ? "The Making of the Trilogy, Part 1" (DVD). Universal Home Video. 2002.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Klastornin, Hibbin (1990), strani 1?10.
  8. ↑ 8,00 8,01 8,02 8,03 8,04 8,05 8,06 8,07 8,08 8,09 8,10 8,11 Ian Freer (Januar 2003). ≫The making of Back to the Future≪. Empire . str. 183?187.
  9. ↑ Klastornin, Hibbin (1990), strani 61?70.
  10. ↑ Frebowitz, Jerry (22. december 2014). ≫Back To The Future: Ten Things To Know About The Movie≪ . Movies Unlimited . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 22. decembra 2014 . Pridobljeno 4. januarja 2018 .
  11. ↑ Skinner, Tom (23. oktober 2019). ≫Back To The Future' writer reveals Biff Tannen was inspired by Donald Trump≪ . NME . Pridobljeno 18. marca 2020 .
  12. ↑ 12,0 12,1 Gilbey, Ryan (25. avgust 2014). ≫How we made Back to the Future≪ . The Guardian . Pridobljeno 6. aprila 2020 .
  13. ↑ 13,0 13,1 Holleran, Scott (18. november 2003). ≫Brain Storm≪ . Box Office Mojo . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  14. ↑ Konow, David (9. junij 2015). ≫How Back to the Future Almost Didn't Get Made≪ . Esquire . Pridobljeno 7. aprila 2020 .
  15. ↑ Ellison, Sarah (8. februar 2016). ≫Meet the Most Powerful Woman in Hollywood≪ . Vanity Fair . Pridobljeno 7. aprila 2020 .
  16. ↑ Fleming, Mike (21. oktober 2015). ≫Blast From The Past On 'Back To The Future': How Frank Price Rescued Robert Zemeckis' Classic From Obscurity≪ . Deadline . Pridobljeno 31. julija 2018 .
  17. ↑ 17,0 17,1 Harrison, Ellie (30. avgust 2016). ≫Back to the Future almost had a really bad title≪ . Radio Times . Pridobljeno 31. julija 2018 .
  18. ↑ McBride, Joseph (1997). Steven Spielberg: A Biography . New York: Faber and Faber. ISBN   0-571-19177-0 .
  19. ↑ Sciretta, Peter (15. julij 2009). ≫How Back To The Future Almost Nuked The Fridge≪ . Slash Film . Pridobljeno 31. julija 2018 .
  20. ↑ 20,0 20,1 20,2 Klastornin, Michael; Hibbin, Sally (1990). Back to the Future: The Official Book to the Complete Movie Trilogy . London: Hamlyn. ISBN   0-600-57104-1 .
  21. ↑ Kagan, Norman (2003). The Cinema of Robert Zemeckis . Lanham, Maryland: Rowman & Littlefield. ISBN   0-87833-293-6 .
  22. ↑ Gouras, Matt (12. junij 2009). ≫Lloyd: `Back to the Future' still gratifying≪ . The Seattle Times . Arhivirano iz prvotnega dne 27. septembra 2013 . Pridobljeno 31. avgusta 2018 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  23. ↑ Hickerson, Mike (19. marec 2010). ≫Glover Says Why He Was Left Out of "Back to the Future" Sequels≪ . Slice of SciFi . Pridobljeno 31. avgusta 2018 .
  24. ↑ ≫Jill's Spielberg Memories≪ . Fangoria . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 31. avgusta 2018 . Pridobljeno 31. avgusta 2018 .
  25. ↑ 25,0 25,1 25,2 25,3 Michael J. Fox, Robert Zemeckis, Bob Gale, Steven Spielberg, Alan Silvestri, The Making of Back to the Future (posebna TV oddaja), 1985, NBC
  26. ↑ Failes, Ian (21. oktober 2015). ≫The future is today: how ILM made time travel possible≪ . FX Guide . Pridobljeno 20. septembra 2018 .
  27. ↑ ≫Various ?? Back To The Future (Music From The Motion Picture Soundtrack)≪ . Discogs.com . Pridobljeno 26. septembra 2018 .
  28. ↑ ≫NEW INTRADA: BACK TO THE FUTURE (Alan Silvestri)≪ . Film Score Monthly . 23. november 2009 . Pridobljeno 26. septembra 2018 .
  29. ↑ Robert Zemeckis and Bob Gale Q&A, Back to the Future [2002 DVD], recorded at the University of Southern California
  30. ↑ ≫ 'Back to the Future' 25 years later≪ . Independent . 28. september 2010 . Pridobljeno 1. novembra 2017 .
  31. ↑ ≫Back to the Future: 25th Anniversary Trilogy Coming to Blu-ray≪ . Big Picture Big Sound . 29. junij 2010 . Pridobljeno 1. novembra 2017 .
  32. ↑ ≫Back to the Future to Receive 25th Anniversary Theatrical Re-Release≪ . Iconvsicon . 28. september 2010. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 8. maja 2013 . Pridobljeno 1. novembra 2017 .
  33. ↑ Ogden, Rob (24. junij 2016). ≫These Chicago theaters are showing Back to the Future trilogy on Wednesday≪ . Chicago Sun Times . Pridobljeno 1. novembra 2017 .
  34. ↑ ≫Back to the Future: 30th Anniversary Trilogy Blu-ray≪ . Blu-ray.com . 20. oktober 2015 . Pridobljeno 1. novembra 2017 .
  35. ↑ ≫1985 DOMESTIC GROSSES≪ . Box Office Mojo . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  36. ↑ ≫Back to the Future (1985)≪ . Box Office Mojo . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  37. ↑ ≫Back to the Future (1985)≪ . Rotten Tomatoes . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  38. ↑ ≫Back to the Future Reviews≪ . Metacritic . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  39. ↑ Ebert, Roger (3. julij 1985). ≫Back to the Future movie review≪ . Roger Ebert . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  40. ↑ Maslin, Janet (July 3, 1985). "Back to the Future". The New York Times .
  41. ↑ Null, Christopher. ≫Back to the Future≪ . FilmCritic.com . Pridobljeno 19. oktobra 2019 . [ mrtva povezava ]
  42. ↑ Kehr, Dave. ≫Back to the Future≪ . Chicago Reader . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  43. ↑ ≫Back to the Future≪ . Variety . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  44. ↑ ≫Back to the Future≪ . BBC . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  45. ↑ Fischer, Dennis K. (October 1985). "Film Ratings". Cinefantastique . Vol. 15 no. 4. p. 44.
  46. ↑ ≫Siskel and Ebert Top Ten Lists≪ . Innermind . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  47. ↑ ≫THE 58TH ACADEMY AWARDS | 1986≪ . Oscars . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  48. ↑ ≫1986 Hugo Awards≪ . The Hugo Awards . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  49. ↑ ≫Past Saturn Awards≪ . Saturn Awards . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 6. septembra 2014 . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  50. ↑ ≫Back to the Future≪ . BAFTA Awards . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  51. ↑ ≫Back to the Future≪ . Golden Globes . Pridobljeno 19. oktobra 2019 .
  52. ↑ ≫PRESIDENT RONALD REAGAN'S ADDRESS BEFORE A JOINT SESSION OF CONGRESS ON THE STATE OF THE UNION≪ . C-SPAN . 4. februar 1986. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 28. septembra 2006 . Pridobljeno 30. novembra 2018 .
  53. ↑ Cruz, Gilbert. ≫Head of the Class: The 50 Best High School Movies, Nos. 50-26≪ . Entertainment Weekly . Arhivirano iz prvotnega dne 28. avgusta 2008 . Pridobljeno 30. novembra 2018 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  54. ↑ ≫Empire's The 500 Greatest Movies of All Time≪ . Empire . Arhivirano iz prvotnega dne 14. oktobra 2013 . Pridobljeno 3. februarja 2020 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  55. ↑ ≫The Best 1,000 Movies Ever Made≪ . The New York Times . Pridobljeno 3. februarja 2020 .
  56. ↑ ≫Total Film features: 100 Greatest Movies of All Time≪ . Total Film . Arhivirano iz prvotnega dne 9. februarja 2010 . Pridobljeno 3. februarja 2020 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  57. ↑ ≫National Film Registry 2007≪ . LOC . Arhivirano iz prvotnega dne 31. januarja 2008 . Pridobljeno 30. novembra 2018 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  58. ↑ ≫101 Best Screenplays as Chosen by the Writers Guild of America, West≪ . WGA . 13. avgust 2006. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 13. avgusta 2006 . Pridobljeno 30. novembra 2018 .
  59. ↑ ≫AFI Crowns Top 10 Films in 10 Classic Genres≪ . Coming Soon . 18. junij 2008 . Pridobljeno 30. novembra 2018 .
  60. ↑ ≫Back to the Future musical announced≪ . BBC News . 31. januar 2014 . Pridobljeno 30. novembra 2018 .
  61. ↑ ≫Back To The Future musical delayed to 2016≪ . Den of Geek . Pridobljeno 3. februarja 2020 .
  62. ↑ Romano, Nick (17. maj 2019). ≫Back to the Future: The Musical finally sets 2020 world premiere≪ . Entertainment . Pridobljeno 3. februarja 2020 .
  63. ↑ ≫Welcome Back to the Future Of Radical≪ . Roger Skateboards . Arhivirano iz prvotnega dne 11. maja 2013 . Pridobljeno 30. novembra 2018 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  64. ↑ Hanks, Henry (26. oktober 2010). ≫Going 'Back to the Future,' 25 years later≪ . CNN . Pridobljeno 30. novembra 2018 .
  65. ↑ ≫Film4's 50 Films To See Before You Die≪ . Film4 . Pridobljeno 30. novembra 2018 .
  66. ↑ ≫Back to the Future Part II≪ . Box Office Mojo . Pridobljeno 1. novembra 2017 .
  67. ↑ ≫Back to the Future Part II≪ . Rotten Tomatoes . Pridobljeno 1. novembra 2017 .
  68. ↑ ≫The Greatest Movie Sequels≪ . Empire Online . 25. avgust 2009 . Pridobljeno 1. novembra 2017 .
  69. ↑ Bricken, Rob (7. marec 2013). ≫20 Lies Back to the Future II Told Us (Besides the Hoverboard)≪ . Gizmodo . Pridobljeno 1. novembra 2017 .
  70. ↑ Buckley, Sean (21. oktober 2014). ≫We rode a $10,000 hoverboard, and you can too≪ . Engadget . Pridobljeno 1. novembra 2017 .
  71. ↑ ≫Back to the Future Part III≪ . Box Office Mojo . Pridobljeno 1. novembra 2017 .
  72. ↑ Gilsdorf, Ethan (5. junij 2012). ≫Ready Player One Author to Give Away DeLorean≪ . Wired . Pridobljeno 1. februarja 2020 .
  73. ↑ Chaney, Jen (19. julij 2019). ≫Stranger Things 3 Is Basically One Big Back to the Future Homage≪ . Vulture . Pridobljeno 1. februarja 2020 .
  74. ↑ Sims, David (2. december 2013). ≫Dan Harmon's new series is a warped take on the Doc Brown/Marty McFly dynamic≪ . AV Club . Pridobljeno 1. februarja 2020 .

Bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

  • Kagan, Norman (2003). ≫Back to the Future I (1985), II (1989), III (1990)≪. The Cinema of Robert Zemeckis . Lanham, Maryland: Rowman & Littlefield. ISBN   0-87833-293-6 .
  • Klastornin, Michael; Hibbin, Sally (1990). Back to the Future: The Official Book to the Complete Movie Trilogy . London: Hamlyn. ISBN   0-600-57104-1 .
  • McBride, Joseph (1997). Steven Spielberg: A Biography . New York: Faber and Faber. ISBN   0-571-19177-0 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nazaj_v_prihodnost&oldid=6110985 ≪