Janez Habsbur?ko-Lotarin?ki
Rojstvo	20. januar 1782 ( {{padleft:1782|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:20|2|0}} ) [1] [2] […] ali 22. januar 1782 ( {{padleft:1782|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:22|2|0}} ) [4] Firence [1] [4]
Smrt	10. maj 1859 ( {{padleft:1859|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:10|2|0}} ) [4] [5] [6] (77 let) ali 11. maj 1859 ( {{padleft:1859|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:11|2|0}} ) [1] [3] (77 let) Gradec [1] [4] [3]
Dr?avljanstvo	Avstrijsko cesarstvo
Poklic	voja?ko osebje , politik
Podpis

Nadvojvoda Janez Habsbur?ko-Lotarin?ki , rojen kot Johann Baptist Josef Fabian Sebastian, ljudsko imenovan tudi nadvojvoda Janez , je bil avstrijski nadvojvoda in feldmar?al * 20. januar 1782, Firence , (danes Italija ); † 11. maj 1859, Gradec .

Nadvojvoda Janez se je rodil kot trinajsti izmed ?estnajstih otrok velikega vojvode Toskane (kasnej?ega cesarja Leopolda II. ) in Marije Ludovike Burbonske, h?erke takratnega ?panskega kralja Karla III.

Voja?ka slu?ba [ uredi | uredi kodo ]

Ko je o?e Leopold II. leta 1790 na prestolu nasledil cesarja Jo?efa II. , se je dru?ina iz Toskane preselila na Dunaj . ?est let kasneje je pri?el nadvojvoda Janez svojo voja?ko kariero. Septembra 1800 mu je bilo podeljeno poveljstvo armade v Nem?iji, ?etudi je imenovanju osebno nasprotoval. Izkazal se je z osebnim juna?tvom, toda njegove ?ete so bile pora?ene v bitki pri Hohenlindenu 3. decembra 1800. Potem, ko je morala Avstrija po izgubljeni bitki leta 1805 Tirolsko prepustiti Bavarski , je nadvojvoda Janez v neuspe?nem tirolskem boju za neodvisnost podpiral svojega prijatelja Andreasa Hoferja . Leta 1805 je vodil uspe?no obrambo ve? tirolskih prelazov proti francozom in bil nagrajen s poveljni?kim kri?em reda Marije Terezije . Med boji je organiziral tudi enote de?elne brambe po pruskem vzoru.

Delovanje na ?tajerskem [ uredi | uredi kodo ]

Franc, ki je medtem kot cesar Franc I. zasedel avstrijski prestol, je bratu nadvojvodi Janezu prepovedal bivanje na Tirolskem in vsakr?no povezavo s Tirolci. Zaradi tega je nadvojvoda Janez svoje aktivnosti usmeril na ?tajersko , kjer je leta 1811 v Gradcu z daritvijo svoje zbirke pripomogel k ustanovitvi prvega de?elnega muzeja, sedaj znanega kot Joanneum . Po njegovi zaslugi so leta 1817 ustanovili tudi ?tajerski de?elni arhiv in v Vordernbergu leta 1826 odprli rudarsko in ?elezarsko ?olo. Poleg tega je sodeloval pri ustanovitvi ?tajerske hranilnice in Annine otro?ke bolni?nice v Gradcu. Po privolitvi cesarja, ki je tej zvezi dolgo nasprotoval, se je nadvojvoda Janez leta 1829 lahko poro?il s svojo veliko ljubeznijo Anno Plochl, h?erko na?elnika po?tne postaje v Ausseeju .

Nadvojvoda Janez je leta 1828 ustanovil zavarovalnico Grazer Wechselseitige, ki je na Slovenskem sedaj znana pod imenom Grawe. Sodila je med tiste dejavnosti nadvojvode, s katerimi je sku?al izbolj?ati gospodarstvo v tedanji de?eli ?tajerski . V svojem konceptu vsestranskega razvoja nikakor ni pozabil na kmetijstvo . Odtod njegova zamisel o ustanovitvi Kmetijske dru?be, ki je nastala v Gradcu marca 1819, oktobra istega leta pa sta bili ustanovljeni podru?nici v Mariboru in Celju .

Posestvo Meranovo [ uredi | uredi kodo ]

Nadvojvoda Janez je med svojimi mnogimi nagnjenji k novostim posebej skrbno negoval tudi svoj odnos do kmetijstva, posebej ?e do vinogradni?tva. Tedanje vinogradni?tvo na ?tajerskem je bilo v Janezovih o?eh zaostalo, v vinogradih je bilo veliko sort slabo rodne trte, njihova oskrba in kletarjenje pa nestrokovna. Ker je nadvojvoda dobro poznal vinogradni?ke razmere ob Renu in kakovost tamkaj?njih vin, se je odlo?il za prenos tamkaj?njih sort v ?tajerske kraje. Za sredi??e, v katerem bi trte iz Porenja poskusno uvajali, je zaradi ugodnih klimatskih razmer izbral okolico Peker in Limbu?a , kjer je leta 1822 kupil posestvo, danes znano pod imenom Meranovo. Meranovo je dobilo ime po sinu nadvojvode Janeza, grofu Francu von Meran (1839-1891), ki je leta 1862 prevzel upravljanje posestva, kasneje pa je posestvo vodil ?e njegov vnuk grof Janez von Meran (1867-1947).

Leta 1823 so za?eli tam saditi nove sorte trt, izjemen uspeh pa se je pokazal ?e ob prvi trgatvi leta 1826, katere se je nadvojvoda Janez osebno udele?il, kasneje pa na Meranovem tudi pogosto bival. Vinogradi so postali tako ugledni in znani, da so na Meranovem leta 1832 ustanovili prvo vinogradni?ko ?olo na ?tajerskem, ki se ji je pozneje priklju?il ?e sklad za nagrajevanje prizadevnih in uspe?nih vini?arjev. Na Meranovem je v letih 1893-1894 deloval tudi Jo?ef Le?nik , ki je kasneje postal svetovno znani sadjar, vinogradnik in agronom.

Meranovo je danes del Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru . ^[7]

Gradnja ju?ne ?eleznice [ uredi | uredi kodo ]

Nadvojvoda Janez je bil tudi pobudnik gradnje znamenite Ju?ne ?eleznice od Dunaja do Trsta , ki so jo slovesno odprli leta 1857. Hvale?ni prebivalci celjskega okro?ja so mu v letih 1825/26 zaradi zaslug pri gradnji kamnitega mostu ?ez Savinjo v Zidanem Mostu dali postaviti enega najlep?ih klasicisti?nih spomenikov na Slovenskem, portretna doprsna podoba z latinskim napisom na visokem kamnitem podstavku je nekdaj stala v majhnem okroglem paviljonu, bila nato odstranjena in uni?ena med bombardiranjem v drugi svetovni vojni .

Povezanost z narodom [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1841 je cesar nadvojvodo Janeza imenoval za predsedujo?ega novoustanovljenega cesarskega parlamenta in je to funkcijo opravljal do svojega odstopa 10. decembra 1849.

V Stainzu je nadvojvoda Janez leta 1841 kupil gosposko posestvo. Bil je zelo povezan z narodom in je rad nosil tradicionalno ?tajersko narodno no?o. Od leta 1850 do svoje smrti leta 1859 je bil v Stainzu celo prvi svobodno voljeni ?upan .

Nadvojvoda Janez je umrl 11. maja 1859 v svoji pala?i v Gradcu, bil tam pokopan, deset let kasneje pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v grad Schenna na Ju?nem Tirolskem , danes v Italiji .

Drugi spomeniki nadvojvodi Janezu na Slovenskem [ uredi | uredi kodo ]

Na Slovenskem so v prvi polovici 19. stoletja nastali zna?ilni spomeniki. Postavljali so jih v spomin na visoke obiske, na pomembne dose?ke, na padle vojake in v spomin na osebnosti, zaslu?ne za napredek naroda. Od slednjih jih je imel nadvojvoda Janez dale? najve?, to dejstvo pa nikakor ne presene?a.

Eden od njih je posve?en nadvojvodovemu obisku slapa Savice . Na preprosti marmorni plo??i je habsbur?ki nadvojvodski grb in latinski napis, da je baron ?iga Zois , lastnik bohinjskih fu?in, spomenik posvetil nadvojvodu Janezu, raziskovalcu alpskega apnenca, ki je 8. julija 1807 obiskal izvir Save .

Ohranil se je tudi spomenik, ki so ga na celjskem, v soteski Huda luknja , postavili nadvojvodu Janezu. Ta stoji ob cesti, za katere gradnjo se je bil zavzel nadvojvoda. Potem, ko so leta 1826 zgradili cesto skozi sotesko, so ?lani slovenjegra?ke kmetijske podru?nice leta 1829 v znak hvale?nosti dali postaviti spomenik in ga leto pozneje slovesno odkrili. Na obelisku je napis z besedilom v nem??ini in bronast reliefni medaljon s portretom nadvojvode, izdelan po risbi dunajskega slikarja in litografa Johanna Wachtla. Spomenik so izdelali v Gradcu. Ju?na ?tajerska se je nadvojvodi spominsko oddol?ila leta 1883 s spomenikom v Mariboru , ki pa so ga leta 1918 odstranili iz mestnega parka in je zdaj v Pokrajinskem muzeju . Njegova kopija od nedavna krasi Meranovo .

Potomstvo [ uredi | uredi kodo ]

Ta razdelek potrebuje raz?iritev . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite . (mesec ni naveden )

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Radovanovi?, Sa?o (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-?ː priro?nik za popotnika in poslovnega ?loveka . COBISS   40212481 . ISBN   86-7195-219-3 .
• Pohl, Walther: Habsbur?ani:zgodovina evropske rodbine , Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 ( COBISS )

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Gradec
• Joanneum
• Meranovo
• Habsbur?ani

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Ta biografija o plemi?u ali ?lanek o plemstvu je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u