Most je in?enirski objekt, po katerem vodi pot ?ez globinske ovire: reke , doline , soteske , morske o?ine, ceste ali ?eleznice ter drugo komunalno infrastrukturo. Oblika in izvedba mostu sta odvisni od njegove razpetine, vi?ine, vrste temeljnih tal in obremenitve, ki jo mora prena?ati. Most v o?jem smislu je objekt, ki slu?i prehodu prometnice preko vodotoka z odprtino ve?jo ali enako 5,0 m.

Zgodovina mostogradnje v Sloveniji [ uredi | uredi kodo ]

Prvi mostovi na obmo?ju dana?nje Slovenije so bili verjetno zgrajeni v ?asu koli??arjev kot povezovalni mostovi med mosti??i in kopnim. Ob izkopavanjih na Ljubljanskem barju pri Notranjih Goricah so arheologi na?li ostanke mosti??. Tedanji prebivalci so v barjanska tla zabijali lesene kole in na njih gradili preproste lesene kolibe, ki so bile med seboj povezane z "mostnimi" konstrukcijami. Koli??arski most pri Notranjih Goricah je bil dolg okoli 400 metrov.

Zgodovinarji domnevajo, da so prvi mostovi na obmo?ju dana?nje Slovenije nastali na jantarski poti , ki je vodila v 1. tiso?letju p.n.?. od Baltika do Jadrana . O tem ni znanih najdb.

Za gradnjo mostov je pomembno obdobje Rimljanov , ki so imeli izvrstno cestno omre?je in na njih predvsem kamnite mostove v kombinaciji z lesom. Rimski mostovi so glede na najdbe stali ?ez Dravo pri Ptuju , ?ez Ljubljanico pri Vrhniki in Ljubljani in ?ez Savo v ?rnu?ah . Slednji naj bi v dol?ino meril okoli 300 metrov. Kamniti rimski most z lo?no konstrukcijo, most ?ez Savo v soteski pri Zidanem Mostu , naj bi nastal ?e leta 290 p. n. ?t. Nobeden od teh mostov se ni obdr?al do dana?njih dni, o njih pri?ajo le borni ostanki.

Ve?ji in pomembnej?i mostovi so se na Slovenskem gradili v 12. in 13. stoletju v srednjem veku . Mostovi so predstavljali vstopne to?ke v srednjeve?ka mesta, ki so bila obi?ajno zgrajena ob ve?jih rekah. V Ljubljano se je tako pri?lo preko dveh lesenih mostov: Spodnji most (na mestu dana?njega Tromostovja ) in Mesarski ali Zgornji most (na mestu dana?njega ?evljarskega mostu ). Srednjeve?ki gradovi so imeli v sklopu obrambnega sistema na vstopu v grad obi?ajno zgrajen dvi?ni most , kakr?nega sre?amo na Bledu, v Predjami, Mokricah in drugje. Za najstarej?i ohranjeni most v Sloveniji velja most imenovan Kamniti ali Kapucinski most v ?kofji Loki . Med ve?je in zahtevnej?e masivne mostove lahko ?tejemo ?e most ?ez So?o v Kanalu zgrajen leta 1580, ki pa se ni ohranil.

Razvoj gospodarskih dejavnosti v 17. stoletju je pospe?ilo tudi gradnjo novih in izbolj?anje obstoje?ih cestnih povezav. Najve? kamnitih mostov je bilo tako zgrajenih na Primorskem in Notranjskem. Ker gre za izrazito trajen material, so se kamnite konstrukcije ohranile do danes. Med te mostove spadajo most ?ez Bistrico pri Ribnici na Dolenjskem iz leta 1665, most ?ez Ri?ano pri Dekanih iz leta 1682 in najve?ji med njimi most ?ez Notranjsko Reko pri Premu iz leta 1694. Konec 18. in v za?etku 19. stoletja je bilo na obmo?ju dana?nje Slovenije zgrajenih ve? mostov, poimenovanih Napoleonovi mostovi .

Pomemben zgodovinski dokument, ki nam daje zelo natan?no sliko stanja mostov na slovenskih tleh, so Jo?efinski voja?ki zemljevidi (1763?1787), ki na osnovi natan?nih meritev in opisov, izdelanih predvsem v voja?ke namene, posredujejo dragocene podatke o takratnih poteh, vodah in mostovih na njih (Slovenski mostovi I in II, Humar G., Kladnik B.).

Prvi ve?ji in pomembnej?i most v Sloveniji je bil leta 1842 zgrajen v centru Ljubljane. Dolga stoletja stalno dograjevani leseni in zelo prometni Spodnji ali ?pitalski most (na mestu dana?njega Tromostovja) je zamenjal nov kamniti most. Most z dvema lokoma in sredi??nim stebrom v Ljubljanici, stoji ?e danes kot osrednji most Tromostovja, ki mu je leta 1932 najve?ji slovenski arhitekt Jo?e Ple?nik dal dokon?no obliko in podobo. Korenite spremembe v mostogradnji so na slovenskih tleh nastale sredi 19. stoletja, ko je Slovenijo pre?kala Ju?na ?eleznica ( Borovni?ki viadukt , zgrajen med 1850 in 1856 med najve?jimi zidanimi ?elezni?kimi viadukti na svetu).(Slovenski mostovi I in II, Humar G., Kladnik B.)

V Sloveniji ni bilo veliko jeklenih mostov. V Ljubljani je bil leta 1867 zgrajen lito?elezni most razpona 33 metrov. Most je nastal na mestu dana?njega ?evljarskega mostu preko Ljubljanice . V prvih letih 20. stoletja so na na?ih tleh zrasli ?e ?tirje pomembni mostovi, ki danes predstavljajo spomenike tehni?ne dedi??ine na na?ih tleh. To so Zmajski most v Ljubljani zgrajen leta 1901, cestni most ?ez Idrijco pred ?elezni?ko postajo v Mostu na So?i iz leta 1905 in kamniti ?elezni?ki most ?ez So?o v Solkanu iz leta 1905, ki je s svojim lokom razpona 85 metrov na prvem mestu med mostovi iz rezanega kamna na svetu.

Prehod iz 19. v 20. stoletje je, z izumom armiranega betona v gradbeni?tvu napovedal hiter razvoj. Predvsem gradnja ?elezni?ki prog (bohinjske 1902-1906, ju?ne ?eleznice Dunaj-Trst) je pri gradnji mostov in tunelov prinesla vrsto tehni?nih novosti. Tudi v Ljubljani je bila gradnja novih mostov intenzivna (1901 nastal Zmajski most , ?entjakobski most 1915).

Po 2. svetovni vojni je bila najprej na vrsti obnova po?kodovanih in gradnja nadomestnih poru?enih mostov, po letu 1960 pa se je z izgradnjo novih "avtomobilskih cest" pri?ela tudi gradnja prvih viaduktov ( Pera?ica , Le?nica , Ljubenska grapa - vsi 1963, Zavr?nica ), mostovi ?ez Dravo na Ptuju (1959), v Mariboru (1963) itd. Nekaj zanimivih objektov je bilo zgrajenih tudi na novi cesti Ljubljana?Zagreb.

Z gradnjo avtocestnega sistema v Sloveniji (prvi odsek Vrhnika-Postojna odprt 1972) pa se je postavljanje zahtevnih mostov (viaduktov, nadvozov, podvozov, predorov) zelo razmahnilo. Tehni?ne re?itve, oblikovanje in ume??anje v prostor je bilo zelo raznoliko.

Razvrstitev [ uredi | uredi kodo ]

Razvrstitev mostov se lahko izvede po razli?nih kriterijih. Najbolj?a mo?nost je po obliki in konstrukciji, materialu in te?i.

Oblika in konstrukcija [ uredi | uredi kodo ]

Obstaja nekaj glavnih vrst mostov: gredni most , konzolni most , obokan in lo?ni most , vise?i most , most s po?evnimi zategami in pali?ni most .

Gredni mostovi (plo??a, nosilci, ?katle) [ uredi | uredi kodo ]

Gredni mostovi so sistemi pri katerih je zgornja (razponska) konstrukcija (plo??a, nosilec, ?katla) lo?ena od podpor z le?i??i . V Sloveniji je to najbolj pogosta oblika mostov. Po zasnovi so lahko prostole?e?i, kontinuirni, okvirni (prekladna konstrukcija je monolitno ali z zglobom povezana s podporno konstrukcijo) ali konzolni gredni mostovi. Nosilni element je bodisi plo??a, eden ali ve? nosilcev razli?nih oblik ( T, I nosilci, ?katlasti nosilci).

Konzolni most [ uredi | uredi kodo ]

Konzolni most je most, zgrajen s konstrukcijami, ki ?trlijo vodoravno v prostor in so podprte samo na enem koncu (imenovane konzole). Za majhne brvi so lahko konzole preprosti tramovi; vendar pa veliki konzolni mostovi, ki so zasnovani za cestni ali ?elezni?ki promet, uporabljajo nosilce, zgrajene iz konstrukcijskega jekla, ali ?katlaste nosilce, zgrajene iz prednapetega betona.

Konzolni most z jeklenimi nosilci je bil velik in?enirski preboj, ko so ga prvi? uvedli v prakso, saj se lahko razteza na razdaljah ve? kot 460 m in ga je mogo?e la?je zgraditi na te?kih kri?i??ih, saj uporablja le malo ali ni? podlage.

Obokani in lo?ni mostovi [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Obokan most in lo?ni most .

To so predvsem stari kamniti ali ope?ni mostovi, narejeni iz enega ali ve? zaporednih obokov (svodov). Obok je torej uslo?en nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma. Znan je bil Borovni?ki viadukt , 1850-1856 v ?asu izgradnje najdalj?a konstrukcija (561 m) na svetu za dvotirno ?eleznico, na ?alost med 2. svetovno vojno poru?en. Danes stoji en steber in je za??iten kot spomenik.

Lo?ni most je oblikovan podobno kot obok, ima pa zaradi svoje oblike (vitkosti) ve?jo nosilnost in manj?o porabo materiala. Razlikujejo se po tem, kje le?i lo?na konstrukcija: lok pod prekladno konstrukcijo ali nad prekladno konstrukcijo. Prvi armiranobetonski lo?ni most v Sloveniji je bil Zmajski most ?ez Ljubljanico 1900-1901 in je bil eden od najve?jih armiranobetonskih mostov v Evropi svojega ?asa.

Pali?ni mostovi [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Pali?ni most .

Pali?ni most se obna?a podobno kot prostole?e?i gredni most le nosilec je posebne, iz palic sestavljene oblike. Oblike pali?ja so razli?ne in so lahko pod ali nad vozi??em. Na Slovenskem so pogosti jekleni ?elezni?ki mostovi, najdemo pa ?e tudi manj?e lesene pali?ne konstrukcije.

Mostovi s po?evnimi zategami [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Most s po?evnimi zategami .

Gre za sistem pri katerem je zgornja gredna konstrukcija s pomo?jo po?evnih kablov ? zateg - obe?ena na pilone. V Sloveniji sta dva taka mostova: most ?ez Ljubljanico na vzhodni ljubljanski avtocesti imenovan "harfa" ter Puhov most ?ez Dravo v Ptuju (slednji je kombinacija grednega sistema in sistema s po?evnimi zategami ali z drugim imenom ekstradose). V svetu se s tako konstrukcijo pona?ajo najve?ji mostovi in so vse pogostej?i ( Viadukt Millau , Francija - Najvi?ja mostna konstrukcija na svetu, dol?ina 2460 m, najdalj?i razpon 342 m, ?irina vozi??a 32 m, aerodinami?ni profil zaradi vetra, viadukt je visok 343 m, Most Vasco da Gama v Lizboni , najdalj?i most v Evropi, dolg 12,4 km, dograjen 1998, najdalj?i razpon je 420 m, temelji so na pilotih, ki so globoki tudi 85 m, itd.)

Vise?i mostovi [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Vise?i most .

Vise?i mostovi predstavljajo sistem pri katerem so osnovni nosilni sistem paraboli?ni kabli, ki preko pilona in ve?alk nosijo gredni nosilec, ki direktno prevzema obremenitve. Vise?e mostove se uporablja ko je potrebno premostiti velike razpetine. Pri tak?nih mostovih je potrebno zagotoviti stabilnost glede na veter in prometno obte?bo. Vozi??a plo??a se ne sme preve? premikati, zato mora biti te?ka ali toga ali oboje. Poznana je poru?itev vise?ega mostu Tacoma Narrows v dr?avi Washington , ZDA. Najdalj?i vise?i most na svetu Most Aka?i-Kaikjo povezuje mesto Kobe na celini z otokom Awaji (Japonska), najbolj poznan je zagotovo Most Golden Gate v San Franciscu , med najstarej?imi pa je Brooklynski most v New Yorku odprt je bil 24. maja 1883.

Enostavni vise?i mostovi so obi?ajno brvi za pe?ce preko hudournih rek poznani tako v Alpah kot drugih gorstvih po svetu. Prekladna konstrukcija z lesenim pohodnim delom, je kar na vise?ih kablih. Prvi vise?i mostovi so se pojavili v 15. stoletju v Tibetu.

Premi?ni most [ uredi | uredi kodo ]

Premi?ni mostovi so zgrajeni tam, kjer ni mogo?e zagotoviti kri?anja dveh prometnih poti z zadostno vi?ino. Predvsem je to pomembno na plovnih rekah ali kanalih, da bi zagotovili nemoteno vo?njo ladjam. Plovbo omogo?ajo premi?ni deli, ki se pri dvi?nem mostu dvignejo, pri vrtljivem mostu pa zasukajo pravokotno na svojo obi?ajno lego, pri potopnem mostu pa potopijo v vodo. Verjetno najve? jih je na Nizozemskem, najbolj znan primer je Tower Bridge v Londonu, zanimiv primer je Kattwykbrucke v Hamburgu , kjer se dvigne celotna konstrukcija.

Plavajo?i most (pontonski) [ uredi | uredi kodo ]

V posebnih primerih (npr. ob naravnih nesre?ah) postavijo zasilni pontonski most . Tega sestavlja vrsta plavajo?ih nosilcev, ?ez katere polo?ijo plo??e. Kot nosilci lahko slu?ijo ?olni, amfibijska vozila ali votle plo??e. Na uporabnost mo?no vpliva vodostaj reke. Plavajo?i mostovi se praviloma uporabljajo kot za?asni mostovi za nadomestitev uni?ene infrastrukture (vojna, elementarni dogodki) vse do izgradnje novega mostu. Tipi?na uporaba je na voja?kem podro?ju, ?e je infrastruktura uni?ena, ali pa tudi kot poskus pridobivanja prednosti pred sovra?nikom.

Na Norve?kem so nekateri plavajo?i mostovi zgrajeni kot stalni. Na primer, 845 m dolg most Bergsoysund pri Kristiansundu . Podobne vrste je 1246 m dolg pontonski most kot del celotnega 1614 m dolgega Nordhordlandsbrua v bli?ini Bergna .

Material [ uredi | uredi kodo ]

Leseni most [ uredi | uredi kodo ]

Les (hlod) polo?en preko potoka je predstavljal prvi najenostavnej?i most. V 18. in 19. stoletju je gradnja lesenih mostov zelo napredovala predvsem pri gradnji ?eleznic v ZDA. Tudi na obmo?ju dana?nje Slovenije je bila v tem ?asu zgrajena cela vrsta lesenih mostov na Savi , Dravi , Krki (v Kostanjevici in Podbo?ju stojijo ?e danes), Ljubljanici , itd. Ker je les slabo nosilen in manj obstojen, se danes uporablja za mostove z manj?imi obte?bami, kot na primer brvi za pe?ce, kolesarje.

Kamniti most [ uredi | uredi kodo ]

Kamniti mostovi so zaradi lastnosti materiala v glavnem obokani. Pomembni so bili v preteklosti, ko ?e niso poznali drugih tehnologij in materialov. Prednost kamnitih mostov je bila v dostopnosti surovine in mo?nostih oblikovanja. V Sloveniji je najznamenitej?i Solkanski most (1904-1906) zgrajen za ?eleznico s kamnitim lokom razpona 85 m.

Jelenov oz. Dolinski most pri Borovnici, zgrajen leta 1857. Most je speljan v rahlem zavoju, je zidan iz opeke in kamenja, sestavlja pa ga dvanajst stebrov in enajst obokov. Dolg je 219 m in visok 29 m. Je med najstarej?imi slovenskimi mostovi z dvotirno ?eleznico.

?elezni in jekleni most [ uredi | uredi kodo ]

Gradnja kovinskih mostov je predvsem povezana z razvojem uporabe ?eleza oziroma jekla . Prvi kovinski mostovi so bili narejeni pred pribli?no 150 leti. Kovinske konstrukcije imajo dolo?ene prednosti glede na druge materiale: majhno te?o in dimenzije nosilnih konstrukcij, z njimi se lahko premaguje velike vi?ine in razpetine, so enostavne za monta?o, mo?na je industrijska izdelava, gradnja je hitra, demonta?a je enostavna. Slabi lastnosti pa sta korozija in neodpornost na po?ar.

Prvi ?elezni mostovi so prevzemali obliko kamnitih lokov, ?ele kasneje so ugotovili, da lahko gradijo tudi druga?ne oblike (T in I nosilci). Prvi lito?elezni most na svetu je bil narejen 1776-1781 ?ez reko Severn, Coalbrookdale, Shropshire (zdaj Iron Bridge, Ironbridge ), Velika Britanija. Najstarej?i lito?elezni most v Ljubljani je bil ?evljarski most , kasneje prestavljen k porodni?nici.

Tehni?ne lastnosti jekla, premo??anje velikih razponov, hitra in natan?na gradnja, fleksibilnost, manj?a te?a, enostavno vzdr?evanje, kontrola materiala itd. so lastnosti, ki so lahko prednost posebej tam, kjer je industrija jekla mo?na. Izbor materiala mora biti usklajen z namenom mosta, prometno obremenitvijo, tipom pre?nega prereza nosilne konstrukcije, pogoji eksploatacije in v skladu s predpisi.

Jeklenih mostov , predvsem ?elezni?kih, je v Sloveniji ?e zelo veliko. Nekateri (v Rade?ah sedaj za pe?ce, v Bre?icah (na lokalni cesti) pa so razgla?eni kot tehni?ni spomeniki. Eden lep?ih jeklenih lo?nih mostov v Sloveniji je most ?ez Dravo v Mariboru.

Betonski most [ uredi | uredi kodo ]

Beton je sestavljen iz me?anice cementa, agregata (peska in gramoza) in vode, ki se strdi zaradi kemi?ne reakcije. Beton lahko vsebuje tudi aditive in druge dodatke. Ta gradbeni material je odli?en za izgradnjo mostov, ker se lahko vliva v teko?em stanju, v katerikoli obliki (opa?) in ima po su?enju dobre lastnosti. V Ljubljani so bili prvi betonski mostovi zgrajeni v za?etku 20. stoletja ( Zmajski most , ?empetrski most , Fran?i?kanski most ).

Most iz armiranega in prednapetega betona [ uredi | uredi kodo ]

Armirani beton zdru?uje prednosti betona in jekla. Beton ??iti jeklo pred korozijo, ta pa prina?a svojo mo?. Ta povezava je mo?na, ker imata obe snovi zelo podobne toplotne ?iritvene koeficiente. Poznamo ve? vrst armiranega betona: obi?ajen (v opa? je polo?ena armatura in nato zalita z betonom) in prednapeti (polno, omejeno ali delno prednapeti beton - stopnje so odvisne od vrste obte?be in okolja, v katerem se nahaja; prednapenjanje jekla se vr?i pred betoniranjem ali po betoniranju).

Leta 1890 je zapisan prvi patent za prednapeti beton , registriral ga je ameri?ki in?enir iz San Francisca, Henry Jackson. Leta 1954 je bil v Sloveniji zgrajen prvi most iz prednapetega betona, 20 metrov dolg mostu ?ez Bo?no pri Polhovem Gradcu . Leta 1959 je ?ez Dravo na Ptuju nastal ?e prvi prosto-konzolni most v Sloveniji, ki je bil z razponom 79 metrov takrat tudi med najve?jimi na svetu. Izstopajo ?e most ?ez Dravo v Podvelki (1960) in most ?ez Dravo (Titov most) v Mariboru z razponom 100 metrov (1963).

Sovpre?ni most [ uredi | uredi kodo ]

Sovpre?na konstrukcija je kombinacija najbolj?ih lastnosti jekla in betona. Gre za kombinacijo pri ?emer je prekladna konstrukcija sovprega jeklenih nosilcev in armiranobetonske plo??e. Pri gradnji Gorenjske ceste je bil pri gradnji prvih viaduktov Pera?ica , Le?nica in Zavr?nica leta 1963 uporabljen na?in sovpre?ne konstrukcije (na rekonstruiranem delu danes avtoceste so bili narejeni novi). Tak je tudi Tacenski most ?ez Savo pod ?marno goro .

Mostovi iz umetnih mas [ uredi | uredi kodo ]

V 90-letih je bilo nekaj mostov zgrajenih iz opti?nih plasti?nih kompozitov. Ta material je uporaben za manj?e mostove za pe?ce in kolesarje. Eden izmed najstarej?ih razli?ic je most za pe?ce zgrajen leta 1990 na igri??u za golf v Aberfeldy na ?kotskem . V Boothbay , dr?ava Maine je trenutno najdalj?i most izdelan iz plastike, 160-metrov dolg most Knickerbocker .

Naravni mostovi [ uredi | uredi kodo ]

V naravi pogosto sre?amo naravne mostove . Ti nastanejo z erozijo kamnin s pomo?jo vode ali vetra. V Sloveniji poznamo celo vrsto naravnih mostov. Med najznamenitej?imi sta Veliki in Mali naravni most v Rakovem ?kocjanu , pa naravni most v Velem Badinu nad So?ergo , naravni most na Me?akli , v Poklju?ki soteski , v Skoznem , naravni most v soteski Kr?nik na potoku Kozbanj??ek , itd. Svetovno znani so naravni mostovi v narodnem parku Arches (ZDA). Najve?ji naravni most je Fairy Bridge (Xian Ren Qiao) in se nahaja na Kitajskem.

Funkcija [ uredi | uredi kodo ]

Drug na?in razvr??anja mostov je njihova funkcija. Poznamo cestne, ?elezni?ke, kanalske (voda preko mosta), za pe?ce in za ?ivali ( ekodukti ). Pogosto pa ima most ve? funkcij.

Druge vrste mostov pa poznajo v rudarstvu in kemi?ni industriji, pa tudi za?asni mostovi, izdelani iz monta?nih, ve?inoma jeklenih elementov, ki se lahko uporabijo za delo na popravilu obstoje?ih mostov. Za?asni most lahko ostane v uporabi tudi dalj ?asa.

Kraj [ uredi | uredi kodo ]

Geografske zna?ilnosti in prometne danosti so prav tako mo?no merilo za delitev mostov. Tako razlikujemo most preko doline, tudi viadukt, mestni most, vise?i most, re?ni most, mostove za kanale in zelo visoke mostove (30 m in ve? nad terenom).

Geometrija [ uredi | uredi kodo ]

Nekateri pojmi, ki se uporabljajo pri dolo?anju karakteristik mostu:

Skupna dol?ina mostu je razdalja med za?etkom in koncem mostu (razdalja med osjo dilatacije ali zunanjega roba krajnega opornika, ?e ni dilatacije).

Skupna ?irina mostu je razdalja med zunanjimi robovi robnih vencev.

Stati?na razpetina mostu je dol?ina med osmi sosednjih opornikov.

Vi?ina mostu je vi?ina merjene od ravnine terena do nivelete mostu.

Svetla vi?ina mostu je prosta vi?ina od terena (nivoja srednje vi?ine vode, nivelete spodnje prometnice) do spodnjega roba zgornje konstrukcije.

Konstrukcijska vi?ina je vi?ina zgornje konstrukcije in je lahko spremenljiva v odvisnosti od tipa konstrukcije.

Za??itna vi?ina pod mostom je vi?inska razlika merjena od kote merodajne vode do spodnjega roba zgornje konstrukcije.

Horizontalni in vertikalni potek [ uredi | uredi kodo ]

Most je vedno del ceste, zato s svojim potekom sledi poteku ceste. In obratno, v zahtevnem terenu se najprej oblikuje potek mostu in se mu cesta prilagodi. Most je lahko v premi ali horizontalni krivini, lahko tudi v ve? razli?nih zaporednih krivinah ali celo v klotoidah . Vertikalni potek mostu je prav tako lahko vodoraven ali v zaokro?itvi. Za tiste, ki sodelujejo pri gradnji, so nepravilne geometrijske oblike in raz?iritve mostov velik izziv, saj zapletene geometrijske oblike zahtevajo poseben razvoj ali spremembo obi?ajnih metod gradnje.

Pre?ni prerez [ uredi | uredi kodo ]

Pre?ni prerezi mostov so lahko razli?ni glede na vrsto komunikacije (cesto, ?eleznico, pe? promet,...) za katero so predvideni ali kombinacijo le-teh. Lahko so ve?pasovni ali dvoeta?ni.

Viadukti [ uredi | uredi kodo ]

Viadukti do objekti v trasi cest ali ?eleznic dol?ine ve? kot 50,0 m in so posledica predvsem manj?ih vzdol?nih nagibov, ki jih dolo?ajo predpisi za potek teh komunikacij. Slu?ijo predvsem premo??anju dolin, so lahko tudi zelo visoki. V geotehni?no zahtevnih tleh pa se gradijo tudi pobo?ni vidukti.

Propusti [ uredi | uredi kodo ]

Propust imenujemo objekt odprtine manj kot 5,00 m (ali manj kot 3,0 m) in je obi?ajno namenjen premo??anju potokov in odvodnjavanju povr?inskih voda iz cesti??a. Redkeje slu?ijo kot podvozi ali podhodi. ?edalje pogosteje pa predstavljajo tudi objekte za prehajanje divjih ?ivali in dvo?ivk preko cest.

Sestavni deli mostu [ uredi | uredi kodo ]

Sestavni deli mostu se delijo na tri dele: podporno konstrukcijo, kamor sodijo temelji in oporniki ter stebri, rasponsko konstrukcijo in opremo. V nadaljevanju so navedeni primeri za cestni most.

Podporna konstrukcija [ uredi | uredi kodo ]

Krajne podpore (oporniki) s krilnimi zidovi [ uredi | uredi kodo ]

Krajne podpore (oporniki) podpirajo zgornjo (rasponsko) konstrukcijo na koncih mostu in isto?asno omogo?ajo prehod iz mostu na cestno telo. Krilni zidovi so del konstrukcije krajnih podpor in slu?ijo za bo?no omejevanje cestnega telesa na podro?ju prehoda na most.

Srednje podpore [ uredi | uredi kodo ]

Srednje podpore podpirajo zgornjo konstrukcijo mostu med krajnima podporama, ?e ima zgornja konstrukcija dva ali ve? polj.

Globoko temeljenje (piloti, vodnjaki) [ uredi | uredi kodo ]

Globoko temeljenje (na pilotih ali na vodnjakih in kesonih) se uporablja v primeru slabo nosilnih temeljnih tal in ?e teh tal ni mogo?e ali smiselno izbolj?evati. Globoko temeljenje so poznali ?e v prej?njih stoletjih, saj so cela mesta (na primer Benetke ali objekti na Ljubljanskem barju na predvem lesenih pilotih). Piloti so danes obi?ajno betonski oziroma armiranobetonski tudi prednapeti (izjemoma jekleni za??iteni pred korozijo) stebri zabiti v nenosilna tla do globine nosilnih tal. Vodnjake uporabljamo predvsem tam, kjer je potrebno poleg zagotavljanja nosilnosti drenirati tudi talno vodo. Vodnjake gradimo (betoniramo) po kampadah v globino in sproti izkopavamo material ali pa se obro? v naravni material pogreza in ga dograjujemo na zgornjem robu. Kesone uporabljamo v primeru ve?jega dotoka vode.

Plitvo temeljenje (pasovni temelji, plo??e) [ uredi | uredi kodo ]

Plitvo temeljenje (lo?imo: to?kovne in pasovne temelje) se uporablja v dobro nosilnih tleh. Globino temeljenja dolo?a globina zmrzovanja (v Sloveniji od 70 do 100 cm) in geotehni?ne karakteristike terena.

Razponska konstrukcija [ uredi | uredi kodo ]

Razponska konstrukcija neposredno prevzema prometno obte?bo in stati?ne ter dinami?ne u?inke prena?a na podporno konstrukcijo. Lahko je razli?nih prerezov, materialov in stati?nih sistemov. Na izbor vpliva vrsta dejavnikov: vrsta terena, vrsta komunikacije (na mostu, pod ali nad njim), prometna obremenitev, klimatolo?ke in hidrolo?ke razmere, razpolo?ljiv material, cena, rok gradnje,...

Oprema [ uredi | uredi kodo ]

Vozi??na konstrukcija [ uredi | uredi kodo ]

Vozi??na konstrukcija je skupno ime za sloje litega asfalta in asfaltbetona na vozni povr?ini mosta.

Le?i??a in zglobi [ uredi | uredi kodo ]

Le?i??a so konstruktivni elementi, ki sodelujejo pri prenosu vertikalnih in horizontalnih sil iz rasponske konstrukcije na podporno konstrukcijo mostu. Lahko so jekleni, iz elastomernih materialov in betonski. Jeklena le?i??a so lahko fiksna ali pomi?na v horizontalni smeri ali rotirajo?a. Pogosto so v obliki valja v kombinaciji s plo??o ali iz jeklenih krogelno oblikovanih vbo?enih in izbo?enih elementov. Omogo?ajo velike premike mostu. Elastomerno le?i??e je izdelek iz gume (polikloropen z min. 60% elastomera), ki je armirana z jeklenimi plo??ami.

Dilatacije v zgornji konstrukciji [ uredi | uredi kodo ]

Dilatacija je splo?no ime za napravo, ki omogo?a delovanje mostu v smislu prevzemanja deformacij ? pomikov in zasukov. Obi?ajno se vgrajujejo na krajnih podporah razponske konstrukcije. Zgornji ustroj mostu se spreminja v vzdol?ni smeri zaradi temperaturnih sprememb in sil zaradi zaviranja in pospe?evanja vozil. Te deformacije omilimo z dilatacijami.

Prehodne plo??e [ uredi | uredi kodo ]

Prehodne plo??e so konstruktivni elementi krajne podpore in slu?ijo za zagotavljanje kontinuiranega prehoda iz mostu na cesto in obratno.

Hidroizolacija [ uredi | uredi kodo ]

Hidroizolacija na mostu prestavlja splo?no ime za izolacijo (za??ito) nosilnih elementov konstrukcije proti ?kodljivemu vplivu vlage in padavin. Razlikujemo: hidroizolacijo vozne povr?ine, temeljev, opornikov in zasutih horizontalnih in vertikalnih betonskih povr?in.

Robni venci, robniki in hodniki [ uredi | uredi kodo ]

Robni venci so armiranobetonski naknadno izdelani elementi mostu na vozi??ni plo??i ali hodniku za pe?ce. Nanje so tudi pritrjene ograje. Robniki so elementi, ki so na mostu obi?ajno izdelani iz eruptivnih materialov (redkeje iz betona) in slu?ijo deniveliranju med povr?ino vozi??a in hodnika za pe?ce oziroma med razli?nimi vrstami prometa. Hodniki za pe?ce (tudi kolesarje) so na mostu obi?ajno denivelirane povr?ine, za??etene od prometa vozil.

Ograje [ uredi | uredi kodo ]

Ograje na mostovih slu?ijo za za??ito pe?cev in vozil na mostu in pod njm. Razlikujemo ve? tipov ograj glede na namen, konstrukcijo in material. Obi?ajno so izdelane iz jekla, pogosto so kombinacija betona in jekla ali lesa, lahko so tudi lesene. Ograje imajo poleg funkcionalnega tudi estetski pomen, ter se v izgledu prilagajajo okolici v katero so mostovi postavljeni.

Odvodnjavanje vozi??a vklju?no z odvodnjo padavinskih voda [ uredi | uredi kodo ]

Odvodnjavanje prestavlja skupni sistem za kontrolirano odvodnjavanje padavinskih voda (ali druge teko?ine) iz vozne povr?ine mostu do zbiralnika ali kanalizacije v cesti. Sestavni del odvodnjavanja so tudi izlivniki , ki slu?ijo za zbiranje vode iz vozi??ne konstrukcije mostu.

Komunalne in?talacije [ uredi | uredi kodo ]

Prostor za in?talacije na mostovih predstavljajo vgrajene cevi v hodnikih ali rezerviran prostor opremljen z ve?alkami pod hodnikom za pe?ce. Sestavni del so tudi kontrolni ja?ki. V krajnih opornikih se lahko nahajajo komunalne komore, ki slu?ijo za nadzor najrazli?nej?e komunalne infrastrukture. Na mostovih se v mestih pojavlja tudi javna razsvetljava. To so stebri s sijalkami in ektroi?talacija.

Table za informiranje [ uredi | uredi kodo ]

Posebna signalizacija na mostovih se lahko nana?a na omejitev nosilnosti, omejitev gabaritov (vi?ine in ?irine) in druge posebne zahteve. Na oziroma pred posebej pomembnimi mostovi so name??ene na portalnih konstrukcijah posebne table, obi?ajno s spremenljivo vsebino, ki udele?ence v prometu obve??ajo o posebnostih na mostu v trenutku vo?nje.

Posebna oprema [ uredi | uredi kodo ]

Na mostovih se lahko nahaja tudi posebna oprema, ki slu?i vzdr?evanju oziroma rednim pregledom. ?e je na mostu elektrificirana ?elezni?ka proga to zahteva posebno opremo - katodno za??ito. Posebna oprema so tudi cestno vremenske postaje in druga oprema za upravljanje s prometom.

Gradnja [ uredi | uredi kodo ]

Gradnja prekladne konstrukcije (navedbe se nana?ajo na betonske konstrukcije) se lahko izvaja kot:

Gradnja na klasi?en na?in v fiksnem opa?u . Taka gradnja je primerna za mostove razpetine od 5 do 30 (40)m in dol?ine 5 - 200m. Mostove z ve? razponi lahko gradimo tudi v fazah. Oblika pre?nega prereza prakti?no ni omejitev, se pa pri tem lahko bistveno podra?i cena opa?a. Pri manj?ih mostovih se lahko postavi fiksni opa? naenkrat za opornike in prekladno konstrukcijo.

Gradnja na pomi?nem (drsnem) opa?u na licu mesta se uporablja za prednapete armiranobetonske gredne mostne konstrukcije razpetine od 20 - 50m in dol?ine ve?je od 400m. V Sloveniji se je taka gradnja prvi? uporabila pri gradnji viadukta Verd na Vrhniki leta 1972. Zadnja zelo zahtevna gradnja s pomi?nim opa?em se je izvajala pri gradnji viadukta ?ez Mangartski potok na cesti na Predel v letu 2010, kjer sta bila za pomo? pri gradnji uporabljena tudi za?asna pilona.

Prostokonzolna gradnja je primerna za najve?je razpone od 70 - 250m in dol?ine 150 ? 800 m. Taki mostovi premo??ajo visoke doline in te?ko dostopne lokacije. Pri tem na?inu gradnje prekladna konstrukcija raste levo in desno od opornika, gradnja v fiksnem ali pomi?nem opa?u. Oblika prekladne konstrukcije je obi?ajno ?katla pravokotnega ali trapezastega prereza. Gre za razmeroma mlado tehnologijo, ki se je pojavila pred pribli?no 50 leti.

Postopna narivna gradnja predstavlja potiskanje prednapetih armiranobetonskih elementov, ki se po segmentih izdelujejo na enem bregu in sproti narivajo s pomo?jo posebne konstrukcije (jekleni kljun) z ene bre?ine na drugo. Tak na?in gradnje se je za?el v Nem?iji (avtor prof. F. Leonhardt) po zgledu gradnje jeklenih mostov. Hitrost gradnje je odvisna od dol?ine elementov, ki se pripravljajo na gradbi??u.

Monta?na gradnja predstavlja na?in vgradnje vnaprej izdelanih jeklenih ali prednapetih armiranobetonski nosilcev, ki se pripeljejo bodisi iz tovarne na gradbi??e ali se na samem gradbi??u formira betonarna. Polo?ijo se na ?e pripravljene opornike, lahko se medsebojno pove?ejo (zavarijo ali privija?ijo - jeklo) ali se pove?ejo s prednapetimi kabli (armirani beton). ?e se medsebojno pove?ejo, nastane kontinuirna prekladna konstrukcija, druga?e je to prostole?e?a prekladna konstrukcija. Tak na?in gradnje se je za?el leta 1962 v Franciji. Pre?ni prerezi nosilcev, ki sestavljajo nosilno konstrukcijo so zelo razli?ni: pravokotni, T in I prerezi.

Gradnja opornikov in stebrov

Gradnja krajnih opornikov se vedno izvaja na licu mesta s pomo?jo opa?a v skladu s projektom.

Gradnja stebrov - srednjih podpor - se izvaja glede na obliko, vi?ino in ?tevilo. Na cestah se vedno betonirajo na licu mesta bodisi s fiksnimi ali pomi?nimi odri.

Gradnja lo?nih mostov Posebna je tehnika gradnje lo?nih mostov in je stara ?e 100 let. Loki se gradijo na fiksnih opa?ih podobno kot kamniti mostovi. Ti opa?i so razli?ni in odvisni od tega ali se zahteva prost gabarit pod mostom v ?asu gradnje. Lok se lahko gradi tudi na na?in proste konzolne gradnje ali iz predhodno narejenih segmentov loka ali kot kombinacija.

Vzdr?evanje [ uredi | uredi kodo ]

Vsak objekt mora imeti projekt vzdr?evanja ali drugo obliko navodil. Projekt mora vsebovati na?rte, navodila, tekste in drugo in mora omogo?iti ustrezno vzdr?evanje in uporabo mosta in vgrajene opreme in in?talacij v njegovem ?ivljenjskem obdobju. Predvideni morajo biti sezonski, redni in glavni pregledi celotnega mostu in njegovih sestavnih delov. Razlikujemo redno vzdr?evanje, sprotna manj?a popravila posameznih delov in obnavljanje (rehabilitacijo), ki se izvaja praviloma vsakih 25 let. Zahtevnost vzdr?evanja je zelo odvisna od tipa konstrukcije, pre?nega prereza in uporabljenih materialov ter vremenskih in drugih pogojev lokacije.

Mostovi kot simbol [ uredi | uredi kodo ]

Most je pogost simbol za premagovanje razli?nih meja. Naj bo to ime rimskega pape?a kot Pontifex Maximus (najvi?ji graditelj mostov) ali izbira mostu kot simbol povezanosti med cerkvijo in dru?bo. Na zadnji strani evrskega bankovca je prikazan most kot simbol zdru?evanja evropske skupnosti. Poznan je pojem ≫glasba bo zgradila most med kulturo in gospodarstvom≪, kjer gospodarstvo donira za kulturne prireditve ali ≫glasba predstavlja most med narodi≪ in podobno.

Hoja po mostu je povezana tudi s tveganjem za nesre?o, zato so v prej?njih ?asih morali arhitekti prvi z lastno prisotnostjo opraviti preskus in dokazati stabilnost mostu. V srednjem veku je veljal rek, da se je bilo gradnje mostu treba lotiti s prave strani ali pa celo s hudi?em. Mostovi so bili tudi priljubljena to?ka za izvedbo ropov.

Dejstvo, da brezdomci v?asih uporabljajo javni prostor pod mostom za za??ito pred vremenom in kot bivalni prostor je vodilo v pregovor, da je nekdo ?ivel pod mostom in gre za slikovito izra?anje brezdomstva v urbanem okolju.

Mostovi se kot simboli pogosto pojavljajo tudi v grboslovju.

Mostovi v umetnosti [ uredi | uredi kodo ]

Mostovi v umetnosti so pogosto predmet bodisi samostojnega upodabljanja, ker so imenitne strukture ali kot dodatek na sliki (krajine, kot simboli in podobno). Umetniki so jih uporabljali kot podlago za kiparska dela. V preteklosti in ?e danes slu?ijo kot oder za razne predstave.

Likovna umetnost [ uredi | uredi kodo ]

Most je za slikarje zelo zanimiv motiv in so ga pogosto upodabljali kot del krajine ( Rembrandt ), ( Vincent van Gogh ),( Claude Monet ), ( Albrecht Altdorfer : Krajina z mostom, 1518-1520), Johann Melchior Fussli (1677?1736), Die Teufelsbrucke ( Via Mala ) ali samostojno ( Matija Jama ),( Zoran Mu?i? ). Upodobljen je na Rubensovi sliki "Bitka Amazonk" iz leta 1615. Posebej si je most in simboliko mostu izbrala nem?ka ekspresionisti?na skupina Die Bruecke. Glavni motiv slike je " Solkanski most ", delo manj uveljavljenega Miroslava Ivankovi?a (2009) ali "Hudi?ev most" preko Nadi?e v ?edadu Ide Kocjan?i? . Med najbolj pogosto slikanimi mostovi je znameniti mostarski most ; med desetinami drugih ga je upodobila mlada slikarka Merima Ivkovi? .

Na mostovih ali tik ob njih stoji cela vrsta kipov. Tako je Zmajski most v Ljubljani okra?en s simboli mesta (?tirje bakreni zmaji). Zavetnik mostov sv. Janez Nepomuk stoji na ve? mostovih (npr. na Kapucinskem mostu v ?kofji Loki). Na Trnovskem mostu ?ez Grada??ico v Ljubljani stoji kip sv. Janeza Krstnika. Razli?ni kipi, tudi Janez Nepomuk, krasijo Karlov most v Pragi, Most svobode v Budimpe?ti in druge. Fu?inski most v Ljubljani ima na sredini celo kapelico.

Glasba [ uredi | uredi kodo ]

Most je predvsem v poletnih mesecih lahko pogosto oder za najrazli?nej?e glasbene in scenske prireditve. Najbolj znan primer je del mostu v Avignonu, drugi so (?u?tarski most v Ljubljani, Karlov most v Pragi,...). Glasba je bila posebej napisana npr.: za film Most na reki Kwai (skladatelj Malcolm Arnold je zanjo prejel oskarja). Poznana je slovenska popevka "?ez ?u?tarski most", ki jo je pela Majda Sepe .

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

Nam najblji?je veliko literarno delo, v katerem osrednjo vlogo igra most je zagotovo " Most na Drini " Iva Andri?a , pa seveda ?rtica Ivana Cankarja "Enajsta ?ola pod mostom" in pravljica "Hudi?ev most" - zanjo je ilustracije narisal Matja? Schmidt .

Film [ uredi | uredi kodo ]

Most se v filmih pogosto pojavlja kot glavni igralec. Tako so poznani na primer filmi: Najini mostovi z Meryl Streep in Clintom Eastwoodom v glavni vlogi, Most na reki Kwai (zgodba o najve?jem gradbenem podvigu druge svetovne vojne; Japonska vojska je ve? sto zavezni?kih vojnih ujetnikov prisilila, da so v nemogo?ih razmerah zgradili skoraj 500 kilometrov dolgo ?eleznico v d?ungli Indokine), Bitka na Neretvi Veljka Bulaji?a, Most na reki Arnheim iz leta 1977 posnet po knjigi Corneliusa Ryana in scenariju Williama Goldmana, in drugi.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Zgodovina cest, Cimolini Rudolf, Republi?ka skupnost za ceste, 1972
• Slovenski mostovi I, Humar G., Kladnik B., ISBN 961-6266-08-X (Zaklad)
• Slovenski mostovi I, Humar G., Kladnik B., ISBN 961-6266-12-8 (Zaklad)
• Op?ta smernica za mostove na cestama (Smernica za mostove na cestah), dr. Miljenko Pr?ulj

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• viadukt
• kitara
• toplotni most
• zobni mosti?

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Naredi svoj "super bridge"
• [1] Sanacija viadukta Kresnice, diplomska naloga, Zehad Curki?
• [2] Arhivirano 2012-02-13 na Wayback Machine . Objekti na avtocestah in hitrih cestah v Sloveniji
• [3] Najlep?i mostovi po svetu