한국   대만   중국   일본 
Molize - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Molize

Molize

Molise
Regione Molise
Zastava Molize
Zastava
Grb Molize
Grb
Lega Molize
41°41′59″N 14°36′40″E  /  41.69972°N 14.61111°E  / 41.69972; 14.61111
Sede? Campobasso
Povr?ina
 ? Skupno 4.438 km 2
Prebivalstvo
  (31. 8. 2023) [1]
 ? Skupno 288.816

Molize (v italijanskem izvirniku Molise [molize]) je ena od dvajsetih de?el , ki sestavljajo Italijo . Meji na severu z Jadranskim morjem in z de?elo Abruci , na zahodu z Lacijem , na jugu s Kampanijo in na vzhodu z Apulijo . Do leta 1964 je bila zdru?ena z Abruci v eno samo de?elo. Deli se na dve pokrajini : Campobasso (84 ob?in ) in Isernia (52 ob?in).

Zemljepisna lega in podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Molize je gorata (55%) in gri?evnata (45%) de?ela, ki se od Apeninov spu??a na severovzhod proti Jadranskemu morju. Najvi?ji vrh je v skupini Meta (2241 m), kjer se stikajo de?ele Molize, Abruci in Lacij. Reke so hudourniki , ki so spomladi zelo dero?i, ?ez poletje pa skoraj usahnejo. Edina izjema je reka Biferno, ki iz ve? izvirov dobiva velike in stalne koli?ine vode skozi vse leto. Zaradi pe??ene obale Jadranskega morja so spomladanski hudourniki ob izlivih toliko izpodkopavali re?no dno, da so se ob obali ustvarjali pravi naravni jezovi in nastajala so pe??ena mo?virja . ?ele v zadnjih desetletjih je na?rtna bonifikacija hudourni?kih strug pridobila ve? urejenih pla?, ki so ve?inoma namenjene za turizem (kopali??a, avtokampi).

Podnebje je sredozemsko samo na ozkem obalnem pasu in se postopoma spremeni z nara??anjem nadmorske vi?ine . Zna?ilne so predvsem zelo ostre zime : Campobasso, ?eprav le?i na isti zemljepisni ?irini kot Barcelona in otok Krf , ima srednjo zimsko temperaturo 2 °C kakor Bruselj .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

De?ela je anti?na domovina plemena Sanitov , ki se je najdlje upiralo Rimskemu ?irjenju po vsem polotoku , a se je moralo po desetletjih spopadov le vdati. Mesto Isernia je postalo rimska kolonija leta 252 pr. n. ?t. , Venafro okoli leta 27 pr. n. ?t. , Bojano okoli leta 75 . Po Rimljanih so v ?estem stoletju vladali Goti in Bizantinci , od leta 572 dalje Langobardi . Ko so Langobardi sprejeli katoli?ko vero , je cerkev posebno v teh krajih mo?no pridobila na ugledu in v oblasti. Pod Normani , ki so de?elo uredili v fevde , se je uveljavilo mesto Bojano in leta 1053 se tu prvi? pojavi plemi?ka rodbina Molisio , po kateri bo dobila ime vsa de?ela. Ti plemi?i so izumrli leta 1168 in oblast je pre?la ?panski kraljevini in v trinajstem stoletju Frideriku II. Ta je dal tod zgraditi ve? gradov in velikih cerkva , med katerimi katedralo v mestu Termoli . V zgodnjem srednjem veku so se priselile v de?elo ve?je skupine Romov in Slovanov , v petnajstem stoletju tudi albanskih in hrva?kih beguncev pred tur?kimi vpadi. Med ?estnajstim in osemnajstim stoletjem je vsled aragonske slabe uprave in prekinitve stikov s sosednjimi pokrajinami de?ela ekonomsko propadla. Borbonci so stanje ?e poslab?ali, razvilo se je razbojni?tvo in niti zedinjenje s Kraljevino Italijo ni pomagalo.

20. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1963 je bila Pokrajina Campobasso z nekaj ve? kot 300.000 prebivalci na podlagi prehodne dolo?be, ki je omogo?ala odstopanje od omejitev iz ?lena 132 italijanske ustave, kot sta referendum in meja enega milijona prebivalcev, brez referenduma odcepljena iz ?e obstoje?e de?ele Abruci in Molize ter vklju?ena v novo de?elo Molize, katere glavno mesto je postal Campobasso. Del njenega ozemlja je bil 3. marca 1970 odcepljen in ustanovljen kot Pokrajina Isernia z glavnim mestom Isernia. Molize je tako s pokrajinama Campobasso in Isernia dvajseta in najmlaj?a de?ela v Italiji.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Ozemlje de?ele je glinasto in razorano od hudournikov, ki niso primerni za ustrezno namakanje polj. Zato je kmetijstvo , ki je glavna gospodarska panoga de?ele, zaostalo in ne pripomore niti k najmanj?emu razvoju industrije . Glavni pridelek, ?ito , se goji ekstenzivno, medtem ko so intenzivno obdelovana in umetno namakana le manj?a podro?ja. Industrijski razvoj se mora boriti tudi s pomanjkanjem cestnih in ?elezni?kih povezav, saj poteka ves promet na visokih legah, v kolikor so doline v glavnem usadne in te?ko prevozne. Celo turizem je zaradi pomanjkanja struktur slabo zastopan. V zadnjih desetletjih je sicer pri?lo do dolo?enega napredka na vseh gospodarskih podro?jih, posebno v okolici Campobassa, a v primerjavi z ostalimi italijanskimi de?elami je Molize ?e vedno med najbolj zaostalimi podro?ji.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  1. ≫Bilancio demografico mensile anno 2023 (dati provvisori)≪ . demo.istat.it . ISTAT.