Mitologija ( gr?ko μυθο?: mythos - mit + λoγο?: logos - beseda , govor ) ali bajeslovje je folklorni ?anr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v dru?bi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru. Glavni junaki mitov so ponavadi bogovi, polbogovi ali nadnaravni ljudje. Zgodbe vsakdanjih ?love?kih bitij, ?eprav pogosto voditeljev neke vrste, so obi?ajno vsebovane v legendah, v nasprotju z miti.

Miti, na primer, posku?ajo pojasniti zlo in smrt ali odnos ?asa do ve?nosti; opisujejo tudi za?etek ali konec sveta ali dejanja junakov dolo?ene kulture. Miti ponujajo vpogled v ?lovekova stanja in so takrat, ko se ?love?ka bitja soo?ijo z o?itnimi protislovnostmi, vir domi?ljije ali tola?be

?eprav bi se lahko zdelo, da so znanstvena raziskovanja ovrgla verjetnost mnogih mitov, ti ?e zmeraj ostajajo pomembni ?ustveni in duhovni zgledi. Zgodovinarjem in arheologom ponujajo pomembne dokumente o verstvih, zgodovini, politiki in preseljevanjih in zdru?evanjih narodov . V vseh glavnih mitolo?kih tradicijah so dolo?ene vrste mitov ?e posebno pomembne, predvsem tiste, ki govorijo o nastanku ?loveka in nastanku sveta (slednje imenujemo kozmogonija ).

Po Brunu Bettelheimu naj bi miti in z njimi povezane verske legende otrokom nudile snov za oblikovanje predstav o nastanku in smislu sveta in o dru?benih vzorih, ki so jih lahko posnemali.

Med miti in pravljicami pa naj ne bi obstajale le podobnosti, temve? tudi temeljne razlike. ^[1] V obojih se pojavljajo iste tipi?ne osebe in situacije ter isti nadnaravni dogodki, vendar predstavljeni na bistveno druga?en na?in. Mit sku?a vzbuditi ob?utek, da so dogodki brez primere, da se ne bi mogli zgoditi nikomur, niti kje drugje, so veli?astni, zbujajo grozo in se ne bi mogli zgoditi navadnim smrtnikom.

V primerjavi s tem so dogodki v pravljicah prikazani kot obi?ajni, kot nekaj, kar bi se lahko zgodilo vsakomur. Miti in pravljice dajejo odgovore na dolo?ena vpra?anja. Vendar miti nanje neposredno odgovarjajo, so dolo?eni, pri pravljicah pa jih lahko zaslutimo, nikoli niso izre?eni, zato se to prepu??a otrokovi domi?ljiji.

Mezopotamski miti [ uredi | uredi kodo ]

Miti davnih mezopotamskih ljudstev, kot je na primer Ep o Gilgame?u . Pojavljajo se tudi miti o mestnih bo?anstvih, ki pri?ajo o politi?nih spletkah med neodvisnimi mestnimi dr?avami.

Vsako leto so ob praznovanju babilonskega novega leta ? ko so pretile spomladanske poplave ? obnavljali dolo?en obred in mit. Obredni mit je bil na vrsti ?etrti dan enajstdnevnega praznovanja. Za?etni verzi mita opisujejo sile stvarjenja. Dolgo preden sta zemlja in nebo dobila imeni, sta se zdru?ili Apsu , sladka voda, in Tiamat , grenka voda, in naredili veli?astne valove, iz katerih je pri?lo ?ivljenje. Najprej sta ustvarili bogova Lakhmuja in Lakhamuja , a ?e preden sta popolnoma odrasla, sta nastala ?e mo?nej?a bogova, An?ar in Ki?ar , ki predstavljata nebe?ki in zemeljski svet. Ker so se iz njunih voda rojevali vse odlo?nej?i in u?inkovitej?i bogovi, so vztrajne sile Apsu in Tiamat postajale vse bolj ma??evalne. Mit poro?a o sporu, vrh pa dose?e z zmagoslavjem Marduka , prvaka bo?anskega dvora, ki namesto groze?e prvobitne zmede vzpostavi red. O boju za prevlado reda nad kaosom govorijo tudi kananski miti, ?e posebej Ep o Baalu , vklesan na plo??ah, ki so jih na?li pri starodavnem sirskem mestu Ugaritu .

Razli?ica akadskega Epa o Gilgame?u, kot ga poznamo danes, izvira iz 1. tiso?letja pr. n. ?t. Opisuje, kako Gilgame? , vladar ju?nomezopotamskega mesta Uruk , premaga divjega Engiduja , se z njim spoprijatelji ter zavrne ljubezen boginje I?tar . Po Engidujevi smrti ho?e od svojega prednika Utnapi?tima izvedeti za skrivnost ve?nega ?ivljenja, a mu le-ta ne zna odgovoriti. Gilgame? izve za rastlino, ki naj bi vra?ala mladost in mo?, vendar jo na potovanju domov najde ravno takrat, ko jo po?re ka?a.

Stara zaveza [ uredi | uredi kodo ]

Zgodbo judovskega ljudstva o stvarjenju ? in poznej?o, ki jo je prevzela kr??anska Cerkev ? najdemo v Genezi , prvi knjigi Stare zaveze . Geneza si podobe izposoja iz babilonske mitologije, vendar vanje vpleta svoj pogled na odnos med Bogom in ?lovekom. Bog ustvari nebesa in zemljo iz teme in praznine, po ?estih dneh dela sedmi dan po?iva. Bog iz prahu ustvari mo?kega ( Adama ) in mu vdihne ?ivljenje, ?ensko ( Evo ) ustvari iz njegovega rebra in ju postavi v raj. Ka?a prepri?a Evo, naj poje prepovedano sadje drevesa spoznanja in ga ponudi tudi Adamu. Bog ju kaznuje in iz?ene iz raja v svet bole?ine in smrti. Z izgonom iz raja se za?ne ?love?ka zgodovina, zgodovina nepopolnega ?love?tva. Zgodba o Adamovem sinu Kajnu , ki z umorom brata Abela zagre?i prvi zlo?in, poudarja ?lovekovo nepopolnost in njegovo odtujitev od Boga.

Staroegip?anski miti [ uredi | uredi kodo ]

V ?asu starega kraljestva (2575-2134 pr. n. ?t.) je vplivno sve?eni?tvo treh glavnih egip?anskih verskih sredi?? ? Heliopolisa , Memfisa in Hermopolisa ? posku?alo poenostaviti in osredoto?iti ?tevilne kulte preddinasti?nega in zgodnjedinasti?nega obdobja. Vsako je hotelo zagotoviti nadvlado svojega stvarnika nad manj?imi bogovi in ljudmi. Mnoge mite so za?eli povezovati s kozmi?no mo?jo sonca in njegovim odnosom do zemlje in neba ? mogo?en naravni pojav, ki je dolo?al ?ivljenje v Egiptu . V obdobju tekmovanja verstev je bila najbolj vplivna heliopolitska zgodba o nastanku sveta . Govori o Atumu , popolnoma poistovetenem s son?nim bo?anstvom Rejem , ki je vzniknilo iz Nuna , prvobitnega oceana. Bo?anstvo Re-Atum je rodilo boga zraka ?u in Tefnut , boginjo vlage. Tadva sta zaplodila boga zemlje Geba in boginjo neba Nut . Gebovi otroci so bili nekozmi?na bo?anstva Oziris , Neftida in Set .

Poleg kozmogonij so bili osnova mitov ?e krajevni kulti , posebni verski prostori ali ?ivali s ?love?kimi ali duhovnimi lastnostmi. Najpomembnej?i mitolo?ki temi sta vsekakor bila smrt in vstajenje. Bog Oziris je postal tako bog rastlinstva ? prina?alec novega ?ivljenja, potem ko Nil neha poplavljati ? kot bog mrtvih, ki je v de?eli mrtvih umrlim izrekal dobrodo?lico v novem ?ivljenju.

Ozirisa naj bi bil umoril in razkosal ljubosumni brat Set. Ostanke trupla so raztresli po egip?anski de?eli, vendar jih je vdana ?ena Izis spet zbrala. S ?arodejstvom je Ozirisa obudila k ?ivljenju in z njih spo?ela otroka Hora . Hor se je spopadel s Setom, da bi ma??eval o?etovo smrt. O njunem prepiru je odlo?alo sodi??e bogov in razsodilo v prid Hora. Ozirisa so o?ivili in znova je zavladal kot kralj in sodnik mrtvih.

Evropski miti [ uredi | uredi kodo ]

Tudi evropska ljudstva v starem in srednjem veku so izoblikovala mite in svojo mitologijo. Ta je bila razmeroma bogata pri Keltih , z zgodbami o kralju Arturju je spodbujala srednjeve?ko domi?ljijo. ?tevilne mite o bogovih, bo?anskih bitjih in junakih so premogli stari Germani , zapisani so v islandski knji?evnosti , iz njih je nastal nem?ki ep o Nibelungih in druga pesni?ka dela.

Slovanski miti [ uredi | uredi kodo ]

Manj razvita je mitologija starih slovanskih ljudstev ali pa je manj raziskana. O njej pri?a ljudsko pesni?tvo, vendar so miti prekriti s kr??anskimi predstavami ali preme?ani s pravlji?nostjo. Ohranili so se v pripovedkah o stvarjenju sveta, Kurentu in Kresniku . V osebah ljudskih pesmi lahko slutimo ostanek starih bo?anskih in polbo?anskih bitij, tako v Lepi Vidi , Kralju Matja?u in celo Pegamu iz balade Pegam in Lambergar . Slovansko bajeslovstvo pozna razli?na bitja, ki so poosebljene dobre ali zle prirodne sile. V slovenski mitologiji poznamo vile , rojenice , ?krate , volkodlake , psoglavce in Peruna . Slovanska mitologija nam pripoveduje o poganskih bogovih , nadnaravnih silah in junakih na Zemlji , nebu in v podzemlju .

Prvotni miti so pre?li tudi v novej?o slovensko knji?evnost ( Pre?eren , Cankar , Oton ?upan?i? , Svetlana Makarovi? , Rudi ?eligo in drugi). Najve?ji ustvarjalec slovenskih umetnih bajk je bil Janez Trdina .

Gr?ka mitologija [ uredi | uredi kodo ]

Gr?ke zgodbe o stvarjenju pripovedujejo, da je Urana , boga nebes, rodila Gea , boginja Zemlje. Uran se poro?i z Geo, ki mu rodi velikane, Titane . Kronos , zadnje rojeni Titan, ob Geinem ??uvanju kastrira Urana, ker je njene otroke ujel v njenem telesu (dejanje, ki morda predstavlja lo?itev nebes in zemlje). Kronos vlada nad brati in sestrami ter z ?eno in sestro Reo zaplodi druge bogove, a takoj po rojstvu po?re vse razen Zevsa, ki kasneje zru?i o?eta in ga prisili, da otroke vrne v ?ivljenje. Kasneje se vname vojna med mlaj?imi bogovi, ki jih vodi Zevs , in starej?imi Titani in mlaj?i zmagajo. Bogovi Zevsa izvolijo za kralja. Vlada na strmih vi?avah Olimpa . Z njim ?ivi Hera , ki ji je kult izvirno pripisoval polo?aj matere bogov. Nebu, morju in podzemlju vladajo Kronosovi sinovi Zevs, Pozejdon in Had . Dru?ina bogov se s porokami in potomci ?iri in ?tevilni miti se ukvarjajo z njihovo odgovornostjo, zavistjo, tegobami in juna?tvi.

Nekateri najznamenitej?i gr?ki miti se osredoto?ajo na juna?ka dela Herakleja , Zevsovega sina z umrljivo Alkmeno (Rimljani so ga poznali kot Herkulesa ). ?e pri rojstvu zadavi ka?i, ki ju je poslala ljubosumna Hera, in tudi kasneje z ne?love?ko mo?jo in pogumom opravlja juna?ka dejanja. Njegov najslavnej?i podvig je dvanajst del, med njimi o?i??enje Avgijevih hlevov in sestop v podzemlje. Herakleja so kasneje - ?e posebej Rimljani ? ?astili kot boga.

Heraklejevo juna?tvo je posnemal njegov prijatelj Tezej , atenski junak, ki je pokon?al kretsko po?ast Minotavra , pozneje s pomo?jo Ariadnine niti u?el iz labirinta in (s Heraklejem) podjarmil Amazonke , pleme ?enskih bojevnic.

Gr?ka mitologija poleg olimpskih bogov obsega ?e vrsto drugih osebnosti, ?e posebej Perzeja in Jazona , znanih po juna?kih dejanjih in razburljivih bitkah. Iz mitov o posameznih bogovih so se razvili kulti, kot so na primer kult boga vina Dioniza , ki so ga slavili z orgiasti?nimi obredi, in Orfeja , pesnika in mojstra brenkanja na liro.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo mit  ali Mit v Wikislovarju, prostem slovarju.

• Epika
• Baltska mitologija