Misisipi
Zemljevid reke Misisipi
Lokacija
Dr?ave	Zdru?ene dr?ave Amerike (98,5 %) Kanada (1,5 %)
Fizi?ne lastnosti
Izvir	Jezero Itasca
⁃ nadm. vi?ina	450 m
Izliv	Mehi?ki zaliv
Dol?ina	3733 km
Povr?ina pore?ja	2.980.000 km²
Pretok	Minneapolis : 210 m³/s Saint Louis : 5150 m³/s Vicksburg : 17.050 m³/s Baton Rouge : 12.740 m³/s

Misisipi ( angle?ko Mississippi River ) je 3778 km dolga reka v ZDA . Skupaj s svojim ?e dalj?im pritokom Misurijem se zdru?i v Missouri-Misisipi, najdalj?i veletok v Severni Ameriki .

Misisipi izvira v zvezni dr?avi Minnesota in te?e ju?no proti Mehi?kem zalivu , kjer oblikuje svojo delto .

Re?ni tok [ uredi | uredi kodo ]

Misisipi izvira v jezeru Itasca na severu Minnesote. Z Misurijem in Meramacom se zdru?i pri mestu St. Louis v zvezni dr?avi Misuri in z reko Ohio v Illinoisu . Misisipi odvodnjava celotno obmo?je med Skalnim gorovjem na zahodu in Apala?i na vzhodu, na severu do podro?ja Velikih jezer . Te?e skozi ozemlja desetih ameri?kih zveznih dr?av: Minnesote, Wisconsina , Iowe , Illinoisa, Missourija, Kentuckyja , Arkansasa , Tennesseeja , Misisipi in Louisiane , preden se v delti Misisipija pribli?no 160 km ju?no od New Orleansa izlije v Mehi?ki zaliv.

Reka Misisipi je od Minneapolisa navzdol plovna. Plovna pot, katero s posebnimi ?olni vseskozi ?istijo re?nih usedlin , je ve?inoma globoka do okoli treh metrov in pol (10-12 ?evljev ). V eni uri Misisipi v re?ni delti naplavi okoli 40 ton usedlin. Najgloblje mesto je pri Baton Rougeu , kjer globina se?e malo prek 60 m (198 ?evljev). Od tam je prevozna tudi za morska plovila . Prek Intracoastal Waterway in Illinois Waterway je mogo?a vodna povezava s podro?jem Velikih jezer.

Pore?je [ uredi | uredi kodo ]

Misisipi ima ?etrto najve?je povodje na svetu, ki pokriva 3.220.000 km² in obsega cele ali dele 32 ameri?kih zveznih dr?av in dveh kanadskih provinc. Ta povr?ina predstavlja 40 % ozemlja celinskih ZDA. Najvi?ja to?ka pore?ja je Mount Elbert (4.400 mnm), najvi?ja gora Skalnega gorovja , najni?ja pa Mehi?ki zaliv . ^[1] V zaliv se izliva kak?nih 160 km ju?no od New Orleansa. Reka je tako od izvira do izliva dolga 3770 km, voda pa od izvira do izliva povpre?no prite?e v 90. dneh. ^[2]

Povpre?ni letni pretok Misisipija je med 7.000 in 20.000 m³/s, ^[3] kar ga uvr??a na peto mesto med najbolj preto?nimi rekami na svetu. Kljub visokemu mestu na lestvici pa povpre?ni letni pretok Misisipija dosega le 8 % pretoka Amazonke . ^[4]

Izvir [ uredi | uredi kodo ]

V nasprotju z ve?ino velikih rek izvirnica Misisipija ni ravno velika. Reka izvira iz jezera Itasca kot pet metrov ?irok potok. Jezero le?i pribli?no 47° 15' severne zemljepisne ?irine in 95° 12' zahodne dol?ine, na nadmorski vi?ini pribli?no 450 m. Ker izvirsko jezero samo ne more biti izvir, saj se samo napaja iz pritokov, vidijo mnogi pravi izvir Misisipija v majhnem poto?ku nad jezero Itasca na nadmorski vi?ini 512 m.

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Ni sicer znano od kod pride ime ≫Misisipi≪, vendar obstaja ve? mo?nosti. Morda izvira iz algonkinskega jezika in pomeni ≫o?e rek≪ ali ≫o?e vodovja≪. Druga mo?nost bi bila beseda ≫ mesipi ≪, ki v jeziku ljudstva Od?ibva pomeni ≫velika reka≪.

Iz besede ≫Misisipi≪ so izpeljani mnogi pojmi z vseh mo?nih podro?jih, kot npr. zvezna dr?ava Misisipi , misisipski aligator ali misisipski delta blues .

Pritoki [ uredi | uredi kodo ]

Levi pritoki Misisipija so: St. Croix , Black River , Chippewa River , Rock River , Wisconsin River , Illinois , Kaskaskia River , Ohio , Hatschie River , Yazoo , Big Black River .

Desni pritoki: Minnesota , Root River , Turkey River , Iowa , Skunk River , Salt River , Missouri , St. Francis River , White River , Arkansas , Red River .

Ve?ja mesta vzdol? reke [ uredi | uredi kodo ]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Od leta 700 do pribli?no 1600 se je ob Misisipiju razprostirala tako imenovana Misisipska kultura .

Prvi Ervopejec, ki je odkril reko, je 8. maja 1541 postal ?panski raziskovalec Hernando de Soto . Poimenoval jo je Rio de Espiritu Santo (?pansko: Reka Svetega Duha ). Leta 1673 sta se Louis Joliet in Jacques Marquette odpravila na veliko odpravo po Misisipiju. Rene-Robert Cavelier, Sieur de La Salle je leta 1683 kot prvi Evropejec dosegel ustje reke.

Reka je dolgo ?asa predstavljala zahodno mejo evropske poselitve dana?njih ZDA . Indijanska plemena kot ?eroki so se selila zahodno od reke, tako da je bilo ozemlje na zahodu Misisipija dlje ?asa predvideno za indijanski reservat .

Isto?asno je bila ta reka najpomembnej?a prometna povezava de?ele. Pomembna je bila tako gospodarsko, kot v ?asu ameri?ke dr?avljanske vojne voja?ko.

Z letom 1812 je na re?ni liniji med New Orleansom in Natchezom za?el voziti New Orleans , prvi Fultonov parnik z lopatastim vodnim kolesom . Pet let pozneje je na reki plulo ?e 17 plovil na parni pogon , leto pozneje ?e 31; leta 1820 je bilo ladij 69, do leta 1836 je ?tevilo posko?ilo na 381 in do leta 1850 na 740 parnikov. Ve?ina ladij je plulo med New Orleansom in Louisvilleom , druge med New Orleansom in Natchezom. Te ladje so predvsem vozile bomba? v njuorlean?ko pristani??e , od koder so ga z ladjami preva?ali v Evropo. Manj?i ?olni so pluli navzgor po Yazooju in tam po?iljke bomba?a prevzemali neposredno.

Prva konkurenca za te ladje se je pojavila z izgradnjo ?eleznice . Prva proga, Vicksburg - Jackson -Railroad , je njihovo dejavnost za?ela prevzemati leta 1838.

Izvir Misisipija so iskali mnogi raziskovalci, denimo Zebulon Pike , ki je na odpravo krenil decembra 1805. Napa?no je domneval, da je izvir veletoka jezero Leech . Pravi izvir reke, jezero Itasca, je ?ele leta 1832 odkril Henry Rowe Schoolcraft z drugimi.

Reko so v svetovni literaturi proslavile predvsem zgodbe Marka Twaina o Tomu Sawyerju in Huckleberryju Finnu .

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Misisipi