Melona

Melona
	; Kantalupska in kanarska melona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline) ;
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke) ;
Razred:	Magnoliopsida (dvokali?nice) ;
Red:	Cucurbitales (bu?evci) ;
Dru?ina:	Cucurbitaceae (bu?evke) ;
Rod:	Cucumis (kumare) ; Benincasa ; Citrullus (citrul) ;
Vrsta:	C. melo ;
Znanstveno ime
	Cucumis melo ; L.

Melona , tudi dinja ( znanstveno ime Cucumis melo ), je kulturna rastlina iz dru?ine bu?evk s plaze?im se steblom, pa tudi njen plod, ki se ga pogosto napa?no uvr??a med zelenjavo , ?eprav gre za sadje .

Izvor imena [ uredi | uredi kodo ]

Beseda melona izvira iz latinske besede ≫melopepo≪, ki izhaja iz gr?ke besede μηλοπ?πων (m?lopepon).

Melona kot kri?anec [ uredi | uredi kodo ]

Botani?no melone spadajo v dru?ino bu?evk (Cucurbitaceae) , predniki sedanjih kultivarjev pa v tri rodove : Benincasa, Cucumis (kumare) in Citrullus (citrul).

Opis in izvor [ uredi | uredi kodo ]

Melona je enoletna rastlina, ki jo gojijo predvsem v toplih krajih. Pri nas jo sadimo v aprilu in maju, plodovi pa dozorijo v avgustu ali septembru. Melone naj bi izvirale iz Afrike in iz Azije, s podro?ja dana?njega Irana.

Kljub sladkemu okusu imajo melone le malo kalorij (25?45 kcal na 100 gramov), so pa odli?en vir vitamina C, karotena in antioksidantov. Poznamo ve? vrst melon, prav tako lubenic. Njihova sredica je razli?nih barv, rde?a je najpogostej?a za lubenice, sredice melon pa so vseh odtenkov od bele, temno oran?ne do bledo zelene. Skoraj vse so razli?ni kultivarji mu?katne melone.

Cvet in plod [ uredi | uredi kodo ]

Rumen ali oran?en cvet je zvon?aste oblike. Cvetovi so lahko mo?ki, ?enski ali hermafroditni . Melona cveti bujno, razen kadar je lega preve? sen?na. ?enske cvetove, iz katerih se razvije plod, opra?ijo ?u?elke in ?ebele.

Za plod melone, ki je botani?no gledano jagoda , je zna?ilna trda lupina, so?na sredica ter semena v sredini ploda, ki je obi?ajno okrogle ali ovalne oblike. Plod ve?inoma vsebuje vodo in sladkor ( fruktoza ).

Gojenje [ uredi | uredi kodo ]

Temno zeleni listi z nazob?animi robovi so podobni listom kumare. Steblo je nerazvito, raste upognjeno po tleh, saj je vrsta ovijalke in lahko dose?e dol?ino tudi do 3 m. Na nekaterih planta?ah, kjer melone gojijo za prodajo, zaradi izkoristka rodovitnih tal rastline speljejo po ?i?ni mre?i in stebrih.

Nekatere vrste kultivarjev melone [ uredi | uredi kodo ]

slika	poimenovanje	opis
	Kantalupska melona tudi ≫mu?katna melona≪, ≫perzijska melona≪ ali ≫muskmelona≪	Ima mre?asto zeleno in be? lupino ter sladko in kompaktno sredico svetlo oran?ne barve. V ZDA in Evropo je pri?la iz Azije, ob koncu 19. stoletja. Evropska in severnoameri?ka kantalupska melona sta okrogli razli?ici melone. Ime je dobila po mestecu Cantalupo v bli?ini Rima . ^[1]
	Kanarska melona	Ima svetlo gladko rumeno lupino, ovalno podolgovato obliko. Sredica je bela, lahko tudi svetlo zelena ali rumenkasta, podobna hru?ki, vendar bolj sladkega okusa. Ime naj bi dobila, ker rumena lupina spominja na barvo kanar?ka.
	Melona Ananas	Domneva se, da sorta izvira iz Afrike, v Francijo je pri?la leta 1777. Thomas Jefferson naj bi sorto gojil na svojem posestvu Monticello leta 1794. Sorta je bila prvi? predstavljena v ameri?kih katalogih semen leta 1824 in je bila zabele?ena v znani knjigi ≫Zelenjavni vrt≪ M.M. Vilmorin-Andrieuxa iz leta 1885. ^[2]
	Medena melona tudi ≫medena rosa≪	Pri nas je ta sorta manj znana. Lupina je son?no rumene ali bledo bele barve in gladka ali brazgotinasto razbrazdana. ^[3] Sredica je zelenkasta in sladka. ^[4]
	Korejska melona	Je ovalne oblike, z globoko enakomerno razporejenimi belimi linearnimi nakazanimi rebri po dol?ini vzdol? rumeno-oran?ne lupine. Njena prosojno bela sredica z visoko koncentrirano sladkobo ima tri semenske votline. Okus je podoben okusu hru?kaste melone ali medene melone, z ne?no in ?isto aromo.
	Bo?i?na melona Piel de Sapo	Lupina je dokaj robustna, temnozelene barve, s svetlej?imi razpokami, ali svetlozelena, s temnozelenimi pikami. Rebra so rahlo nakazana, vendar je sredica sladka in smetanasto rumena do zelenkasta. Sorta izvira iz ?panije, kjer jo imenujejo ≫Piel de Sapo≪. Na planta?ah jo gojijo tudi v Kaliforniji in Arizoni , v bo?i?nem ?asu pa so naprodaj tiste iz Ju?ne Amerike.
	Melona Galia	Je pravzaprav kri?anec kantalupske in medene melone. Okrogla melona ima izrazito mre?asto lupino z rjavorumenimi nitkami. Pri zrelem sade?u se lupina obarva zlato. Di?e?a sredica je so?na in je zelene barve. Okus bolj spominja na kantalupsko kot na medeno melono.
	Melona Valencia	Zimska melona Valencia ima temno zeleno lupino in kremasto belo sredico, ki se dobro obdr?i tudi pozimi. Sorto so leta 1830 uvedli ameri?ki semenarji. Melona Valencia dozori pozno, zato je obiranje malo pred zmrzaljo. Med skladi??enjem se okus in sladkost pove?ata.
	Melona sne?nega leoparda Gaya melon, Ivory Gaya melon	Gaya melona, znana tudi kot ≫sne?na melona≪, je majhna do srednje velika medena melona, sorta izvira iz Japonske in Koreje, zdaj pa jo gojijo na Kitajskem, v Mehiki, ju?ni Kaliforniji in v Ju?ni Ameriki.
	Lubenica	Lubenica (Citrullus lanatus) je ena najve?jih melon. Lubenice imajo trdo zeleno lupino, ki ima pogosto temno zelene proge. Najpogostej?e vrste lubenic so tiste z rde?o ali ro?nato obarvano sredico, obstajajo pa tudi sorte z oran?no ali celo rumeno sredico. Ve?ina vrst lubenic ima v mesu veliko semen, obstajajo pa tudi sorte brez njih. V nekaterih primerih lahko lubenice zrastejo tudi od 60 cm v premeru in tehtajo do 23 kg. Glavni ?lanek: Lubenica .