Sede? zveze v Zurichu
Mednarodna hokejska zveza
(
kratica
IIHF
-
International Ice Hockey Federation
) je
mednarodno krovno telo
hokeja na ledu
, ki je bila ustanovljena leta 1908 v
Parizu
pod imenom
Ligue Internationale de Hockey sur Glace
(
LIHG
) in, ki danes zdru?uje 64 nacionalnih hokejskih zvez.
Idejni ≫o?e≪ mednarodne hokejske zveze je bil
francoski
novinar
Louis Magnus
. Skupaj z
delegati
iz
Francije
,
Belgije
,
?vice
in
Zdru?enega kraljestva
so ustanovili
Ligue Internationale de Hockey sur Glace
in sestavili
pravilnik
igre in tekmovanj. Dr?avne
reprezentance
?lanic LIHG naj bi se odtlej vsako leto pomerile na
evropskem prvenstvu
, ki se je prvi? odvilo med 10. in 12. januarjem 1910. Na njem je poleg ustanovnih ?lanic (razen ?vice, ki se ga ni udele?ila), sodelovala ?e ekipa
Nem?ije
.
Olimpijski ?port in svetovna prvenstva
[
uredi
|
uredi kodo
]
Prvi? je
hokej na ledu
postal
olimpijski ?port
na
Poletnih olimpijskih igrah leta 1920
v
Antwerpnu
. Takrat je bil na tej olimpijadi organiziran turnir hokeja na ledu, v katerem so prvi? v
zgodovini
obstoja mednarodne hokejske zveze sodelovale tudi dr?ave izven Evrope. Na turnirju sta namre? sodelovali reprezentanci
Kanade
in
ZDA
, ki sta med turnirjem tudi uradno postali ?lanici zveze. Na
kongresu
zveze v Antwerpnu leta 1923 je zveza sprejela odlo?itev, da bodo olimpijske igre od leta 1924 ?tele tudi za
svetovno prvenstvo
, na katerem je nato zmagala reprezentanca Kanade.
Istega leta se je v zvezo, po izklju?itvi leta 1920, vrnila
Avstrija
. Nem?ije, ki so jo iz zveze izklju?ili skupaj z Avstrijo, zaradi za?etka
prve svetovne vojne
pa tega leta zveza ni sprejela nazaj pod svoje okrilje. V znak protesta je iz zveze leta 1923 izstopila
?vedska
, ki se je zvezi spet priklju?ila ?ele ob vrnitvi Nem?ije, leta 1925. Leta 1923 so se zvezi pridru?ile
Romunija
,
?panija
in
Italija
, leta 1926
Poljska
, leta 1927
Mad?arska
, leta 1928 pa ?e
Finska
.
Leta 1929 so se na kongresu v
Budimpe?ti
odlo?ili, da bo od leta 1930 naprej svetovno prvenstvo potekalo vsako leto, znotraj njega pa bi se odvijalo tudi evropsko prvenstvo. Prvo svetovno prvenstvo je sicer do?ivelo polom, ko se je pred kon?nico tekmovanja v
Chamonixu
, kjer je potekalo, stopil naravni
led
, na katerem so potekale tekme. Odlo?ilne tekme so zato morali prestaviti na
Dunaj
in v
Berlin
. Na prvenstvu je zmagala reprezentanca Kanade, ki je pred tem zmagala ?e na treh prej?njih prvenstvih in nato zmagala ?e na dveh naslednjih.
Leta 1931 je v zvezo vstopila
Latvija
. Na svetovnem prvenstvu v
Pragi
, leta 1933 so tekme prvi? v zgodovini potekale na umetno izdelanem ledu, na tem prvenstvu pa je prvi? po ?estih letih, od kar so svetovna prvenstva obstajala, zmagala reprezentanca ZDA.
Leta 1935 sta v zvezo vstopili
Nizozemska
in
Norve?ka
, ki sta nato sodelovali tudi leta 1936 na olimpijskem turnirju, ko je na njem nastopilo rekordnih 15 ekip, presenetljivo pa je zmagalo
Zdru?eno kraljestvo
. Na isti olimpijadi so sprejeli odlo?itev, da bodo odtlej svetovna prvenstva potekala le ?e na umetnem ledu. Novost je bila tudi odlo?itev, da se bodo evropska prvenstva nadaljevala vsako leto in bodo ?tela za svetovno prvenstvo le, ?e bo na njih sodelovala vsaj ena neevropska reprezentanca. Olimpijski turnirji naj bi ostali hkrati tudi svetovna prvenstva.
Leta 1937 se je zvezi pridru?ila
Estonija
in do danes edina
afri?ka
dr?ava,
Ju?noafri?ka republika
, naslednje leto pa jima je sledila
Litva
in leto kasneje
Jugoslavija
. Zaradi odlo?itve o svetovnih prvenstvih samo znotraj olimpijskih iger je bilo zadnje prvenstvo odigrano leta 1936, nato pa do konca
druge svetovne vojne
svetovnih prvenstev ni bilo.
Naslednji kongres ?lanov LIHG je bil 27. aprila 1946 v
Bruslju
. Na kongresu so iz zveze izklju?ili Nem?ijo in
Japonsko
(Avstrija je status ?lanice izgubila ?e po spojitvi z Nem?ijo, leta 1939 in je postala ?lanica spet ?ele po tem, ko so dr?avo spet uradno priznali), ?lanstvo pa so, zaradi sovjetske aneksije, odvzeli tudi vsem trem
Baltskim dr?avam
. Na kongresu so sprejeli eno novo ?lanico,
Dansko
.
Prvo svetovno prvenstvo po kon?ani vojni je bilo februarja 1947 v Pragi, na njem pa je ob odsotnosti Kanade zmagala
?e?koslova?ka
reprezentanca. Po prvenstvu je s polo?aja predsednika zveze odstopil
Paul Loicq
, ki je polo?aj zasedal celih 25 let. Novi predsednik je postal biv?i ?vicarski reprezentant, Dr.
Fritz Kraatz
.
Resne te?ave so se pojavile na
Olimpijskih igrah v St. Moritzu leta 1948
, ko so za krizo v zvezi poskrbele ZDA, ki so na olimpijado poslale kar dve ekipi, mo?tvo zvezi pridru?ene Amaterske hokejske zveze ZDA (Amateur Hockey Association of the United States - AHAUS) in mo?tvo, ki ga je priznaval ameri?ki
olimpijski komite
, ekipo Amaterske hokejske zveze (Amateur Hockey Association - AAU). Mednarodna hokejska zveza se je odlo?ila, da bo za svetovno prvenstvo priznala le rezultate mo?tva, vklju?enega vanjo, kar je vodilo v gro?njo z
bojkotom
, ki jo je spro?il ameri?ki olimpijski komite. Na sre?o se nobeno ameri?ko mo?tvo ni uvrstilo v zaklju?ni del turnirja, kar je pomirilo strasti in re?ilo situacijo.
Zaradi nastale situacije je bil na kongresu, ki je sledil olimpijadi, dr. Kraatz zamenjan. Njegov naslednik je postal
kanad?an
George Hardy
. Njegov mandat je trajal le tri leta, nakar ga je na predsedni?kem polo?aju spet zamenjal dr. Kraatz. V ?asu njegovega drugega
mandata
(1951?1954) sta bili v zvezo ponovno sprejeti Nem?ija in Japonska, kmalu za njima pa ?e
Sovjetska zveza
. Leta 1951 se je svetovno prvenstvo tudi razdelilo na dve skupini, glede na kakovost ekip. Skupina A je imela vsakoletna svetovna prvenstva, skupina B pa ne, ker na turnir ni bilo vedno prijavljenih dovolj ekip.
Prevlada SZ v svetovnem hokeju
[
uredi
|
uredi kodo
]
?e na prvem turnirju, ki se ga je udele?ila reprezentanca Sovjetske zveze, leta 1954 v
Stockholmu
je ta reprezentanca postala nov svetovni prvak. Leta 1956 je bila v zvezo sprejeta ?e
Nem?ka demokrati?na republika
, tako, da je zveza dobrih deset let ?tela 25 ?lanic. SZ je bila od leta 1963 do 1991 dale? najuspe?nej?a ekipa, saj je prav vsaki? stala na stopni?kah, zmago pa je tekmecem vsega skupaj prepustila le ?estkrat.
Po svetovnem prvenstvu leta 1961 se je zveza odlo?ila za delitev na ve? skupin, glede na kakovost ekip. Ustanovila je skupine A, B in C, tako da so bila v skupini A najbolj?a mo?tva, v skupini C pa najslab?a. Po vsakem svetovnem prvenstu bi najslab?i iz vi?je skupine padel v ni?jo, najbolj?i iz ni?je pa v vi?jo. Leta 1987 so zaradi ?iritve zveze, dodali skupinam ?e skupino D in taka rezdelitev ostaja do danes.
Nova ?iritev zveze se je sicer zgodila ?ele leta 1963, ko je vanjo vstopila
Ljudska republika Kitajska
, leto za njo pa ?e obe
Koreji
in
Bolgarija
.
Velika popularnost hokeja na ledu je vodila k ?irjenju tekmovalnega koledarja. Leta 1965 je nem?ki delegat dr.
Gunther Sabetzki
predlaga, da po vzoru
Svetovne nogometne
in
Svetovne rokometne zveze
tudi v hokeju organizirajo ?e evropski pokal pokalnih zmagovalcev. Ideja je bila podprta, vendar pa se tovrstna tekmovanja med publiko niso preve? priljubila.
Prvi Stanleyev pokal
dr. Gunther Sabetzki je kasneje postal predsednik zveze in se v zgodovino zapisal kot eden njenih klju?nih ljudi. Ustvaril je namre? dotlej najbolj uspe?no obdobje v zgodovini hokeja in v njem mo?no izbolj?al predvsem standard in organizacijo. Njegov prispevek je bil klju?en tudi v trenutku razkola v reprezentanci Kanade, ki od leta 1970 ni ve? nastopala na svetovnih prvenstvih, ker ji niso dovolili, da v ekipo vklju?i tudi profesionalne igralce iz klubov lige NHL, ki se niso uvrstili v finalne boje za
Stanleyjev pokal
. Sabetzki se je s Kanad?ani dogovoril, da bodo v mo?tvo smeli vklju?iti tudi igralce profesionalne lige NHL in da bo prvenstvo na koledarju ?im kasneje, tako da se ga bodo ti posamezniki lahko udele?ili. Pogoj, ki ga je postavi pa je bil, da morajo Kanad?ani in Ameri?ani redno igrati na prvenstvih, a nikoli ne bodo dobili mo?nost organizacije svetovnega prvenstva. Temu dogovoru je bilo dodano ?e eno tekmovanje, ki se je odvijalo vsaka ?tiri leta in se je do leta 1996 imenovalo ≫Kanadski pokal≪ (≫Canada Cup≪). Tega tekmovanja so se lahko udele?ili Ameri?ani, Kanad?ani in ?tiri najbolj?e evropske reprezentance s svetovnega prvenstva. Leta 1996 se je tekmovanje preimenovalo v ≫Svetovni pokal≪ (≫World Cup≪).
Zveza se je dodatno ?irila ?e v
osemdesetih
letih
20. stoletja
, po razpadu Sovjetske zveze, Jugoslavije in ?e?koslova?ke v
devetdesetih
pa ?e enkrat v velikem obsegu. Avtomatsko priznane so dobile biv?e ?lanice SZ;
Rusija
,
Ukrajina
,
Belorusija
,
Azerbajd?an
Kazahstan
ter
Litva
,
Latvija
in
Estonija
. Avtomatsko priznanje so dobile tudi zveze biv?e Jugoslavije;
Slovenija
,
Hrva?ka
in
Srbija
,
Makedonija
pa se je zvezi priklju?ila ?ele leta 2003.
Tudi
slova?ka
in
?e?ka
sta od leta 1992 samostojni ?lanici IIHF.
Ostale ?lanice, ki so se zvezi pridru?ile pred kratkim so:
Gr?ija
(1987),
Islandija
(1992),
Andora
(1995),
Irska
(1997),
Brazilija
(1984),
Mehika
(1985),
Kuvajt
(1986),
Izrael
(1991),
Tur?ija
(1991),
Tajvan
(1983),
Hongkong
(1983),
Tajska
(1989),
Indija
(1989),
Singapur
(1996).
Argentina
in
Namibija
sta se zvezi pridru?ili leta 1998, Makedonija in
Lihten?tajn
leta 2003, zadnja pridru?ena ?lanica pa je postal
Macau
, leta 2006.
Zveza ima danes sede? v
Zurichu
v ?vici, vodstvo pa sestavljajo:
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|