Provincia di Massa-Carrara
Italijanska pokrajina Massa - Carrara

Glavno mesto	Massa
Ob?ine	Seznam 17 ob?in
Povr?ina	1.156 km²
Prebivalstvo	201.512 (2007)
Gostota	174

Pokrajina Massa - Carrara (v italijanskem izvirniku Provincia di Massa-Carrara [provin?a di masa karara] je ena od desetih pokrajin , ki sestavljajo italijansko de?elo Toskana . Meji na severu z de?elo Emilija - Romanja , na vzhodu s pokrajino Lucca , na jugu z Ligurskim morjem in na zahodu z de?elo Ligurija .

Ve?je ob?ine [ uredi | uredi kodo ]

Glavno mesto je Massa, ostale ve?je ob?ine so (podatki 31.05.2007):

Naravne zanimivosti [ uredi | uredi kodo ]

Najvi?ji vrh v pokrajini je Monte Pisanino (1946 m). Ime naj bi dobil po pizanskem vojaku , ki je po legendi pribe?al ranjen v te kraje, kjer se je vanj zaljubilo dekle in ga zaman sku?alo re?iti. Po vojakovi smrti je dekle vsak dan hodilo jokat na njegov grob in vsaka njena solza se je spremenila v kamen, dokler ni zrasla marmornata gora . Dejansko je Monte Pisanino vir najfinej?ega italijanskega kamna ( Carrarski marmor ). ?ila najbolj cenjene vrste tega marmorja, ki se je od nekdaj uporabljala za izdelavo kipov (odtod ime statuario , iz latinskega statua = kip), je danes prakti?no izrabljena, a ?e vedno deluje okoli sto kamnolomov , ki nudijo mramorje drugih cenjenih vrst.

Seznam za??itenih podro?ij v pokrajini:

• Narodni park Appennino Tosco-Emiliano (Parco nazionale dell'Appennino Tosco-Emiliano)
• De?elni park Alpi Apuane (Parco naturale regionale delle Alpi Apuane)

Zgodovinske zanimivosti [ uredi | uredi kodo ]

Prvi pisani zakoni , ki urejajo izkori??anje kamnolomov v pokrajini, segajo v leto 1564 , ko je bil v Carrari ustanovljen poseben Urad za Marmor . Ko se je vladajo?a dinastija Malaspina pozneje zdru?ila z dinastijo Este , so se pripadniki slednje kmalu zavzeli za bolj donosno upravo naravnih bogastev. Leta 1751 je bilo dolo?eno, kdo ima pravico do najema in podnajema ozemlja in je bila natan?no dolo?ena vi?ina koncesije . Pri tem so bili kamnolomi izena?eni s kmetijskimi posestvi in koncesijske dajatve so se ra?unale na osnovi agrarnih dohodkov. Taka zakonodaja je bila za tiste ?ase pravi?na in celo precej stroga do kamnolomov, a s ?asom se je postopoma sprevrgla v velik privilegij, saj so kamnolomi postali neprimerno donosnej?i od polj, pla?evali so pa iste najemnine. Razen tega je sistem podnajemov dovoljeval ob?utno ?pekulacijo na ra?un delovne sile. Republi?ka zakonodaja se dolgo ?asa ni uveljavila pri Carrarskih kamnolomih. ?ele leta 1995 je bila prepovedana vsaka oblika podnajema in koncesijske dajatve so se za?ele ra?unati na vrednost prodanega materiala.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Istituto Nazionale di Statistica
• Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
• Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986