Mario Capecchi
Rojstvo	6. oktober 1937 ( {{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:6|2|0}} ) [1] [2] [3] (86 let) Verona
Narodnost	italijansko - ameri?ka
Podro?ja	genetika
Ustanove	Univerza Harvard Univerza Utaha
Alma mater	Antioch College , Ohio Univerza Harvard
Disertacija	On the Mechanism of Suppression and Polypeptide Chain Initiation   (1967)
Mentor doktorske disertacije	James Dewey Watson
Poznan po	izbijanje genov pri mi?ih
Pomembne nagrade	Franklinova medalja (1997) nagrada Alberta Laskerja za temeljne medicinske raziskave (2001) nacionalna medalja znanosti (2001) Wolfova nagrada za medicino (2002) Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (2007)

Mario Ramberg Capecchi , italijansko - ameri?ki genetik in akademik , nobelovec , * 6. oktober 1937 , Verona , Italija .

Capecchi je razvil metodo za ciljanje genov pri mi?ih , s katero je mo?no izbijati to?no dolo?ene gene ter s tem poustvariti mutacije , ki povzro?ajo dedne okvare. Metoda se je izkazala kot izjemno koristna za preu?evanje teh okvar pri poskusnih ?ivalih , kar zdaj pomaga razumeti enake okvare pri ?loveku. Leta 2007 je za svoje dose?ke skupaj z Martinom Evansom in Oliverjem Smithiesom prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino . ^[4]

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Imel je izredno te?ko zgodnje otro?tvo. Njegov o?e je izginil na severnoafri?kem boji??u med 2. svetovno vojno , mater pa je Gestapo zaradi sodelovanja v protifa?isti?ni skupini poslal v koncentracijsko tabori??e Dachau . Tik pred vojno sta se star?a dogovorila z rejniki da ga vzamejo k sebi, ?e se jima kaj zgodi, vendar ?e po kak?nem letu dru?ina ni ve? mogla skrbeti zanj, tako da je pri petih letih starosti ostal brez vsega. Naslednjih nekaj let je ?ivel skupaj z drugimi brezdomskimi otroci po ulicah severne Italije in ob?asno v siroti?nicah. Podhranjenega in oku?enega s tifusom so se usmilili in ga sprejeli v bolni?nico v kraju Reggio Emilia , kjer ga je po vojni naposled na?la mati. Prakti?no takoj po tem sta emigrirala v Zdru?ene dr?ave Amerike , kjer ju je k sebi vzel njegov stric, fizik Edward Ramberg .

Najprej se je ?olal pri kvekerjih in s sodelovanjem v mo?tvenih ?portih po?asi presegel medvojne travme. Nato je obiskoval Kolid? Antioch v Ohiu , kjer se je sprva usmeril v politologijo , vendar ga je bolj pritegnilo naravoslovje, ?e posebej molekularna biologija , s katero je pri?el v stik med prakso na Tehnolo?kem in?titutu Massachusettsa . Po diplomi leta 1961 je tako vpisal podiplomski ?tudij na Univerzi Harvard pri pionirju molekularne biologije in soodkritelju DNA Jamesu D. Watsonu ter doktoriral iz biofizike leta 1967.

Po doktoratu je postal predavatelj na Harvardu, vendar mu tamkaj?nje ?ivahno okolje ni bilo po godu, saj je ?elel delovati bolj samostojno in se ukvarjati z velikimi nere?enimi problemi molekularne biologije, na?in razmi?ljanja, ki mu ga je vcepil Watson. Zato je leta 1973 od?el na Univerzo Utaha v Salt Lake City . Tam se je domislil tehnike za tar?no mutiranje to?no dolo?enih genov pri sesalcih, vendar mu Nacionalni in?tituti za zdravje niso odobrili raziskovalnega projekta, zato je tvegal nadaljnjo kariero in preusmeril denar od svojih drugih projektov. Tveganje se je obrestovalo. Uporabil je tehniko pridobivanja celi?nih linij iz mati?nih celic zarodkov mi?i, ki jo je pred tem razvil Martin Evans, in so?asno z Oliverjem Smithiesom ter neodvisno od njega razvil metodo homologne rekombinacije , s katero je lahko umetno mutiral in s tem okvaril (≫izbil≪) kateregakoli od 35.000 genov v genomu zarodne celice, nato pa vstavil mutirano celico nazaj v zarodek in vzgojil mutirane mi?i. Na ra?un tega preboja je v naslednjih dveh desetletjih postala mi? eden glavnih modelnih organizmov v genetiki. ?tevilne raziskovalne skupine so z izbijanjem razli?nih genov odkrile ve? sto analogov ?love?kih dednih okvar, kar je odprlo mo?nost sistemati?nega preu?evanja povezanih bolezni in razvoja terapij.

Capecchi zdaj deluje kot profesor humane genetike na medicinski fakulteti Univerze Utaha in raziskovalec na Medicinskem in?titutu Howarda Hughesa . Z ?eno in h?erko ?ivi na odmaknjenem posestvu v hribih nad Salt Lake Cityjem. Kmalu po razglasitvi, da je prejemnik Nobelove nagrade, je z njim stopila v stik njegova mlaj?a polsestra, za katero do tedaj ni vedel. Njo je posvojila avstrijska dru?ina in do leta 2007 je bila prepri?ana, da so vsi njeni sorodniki umrli med vojno.

Priznanja [ uredi | uredi kodo ]

Nagrade in ?astni naslovi [ uredi | uredi kodo ]

Tehnika homologne rekombinacije se je hitro uveljavila na podro?ju genetike in Capecchi je za svoje delo prejel ?tevilna priznanja. Med pomembnej?imi so Franklinova medalja (1997), nagrada Alberta Laskerja za temeljne medicinske raziskave in nacionalna medalja znanosti (2001) ter Wolfova nagrada za medicino (2007). Leta 2007 si je z Evansom in Smithiesem razdelil ?e Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino. Poleg tega je bil sprejet za ?lana ameri?ke Nacionalne akademije znanosti .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Goldstein, Joseph L. (2001). ≫Laskers for 2001: Knockout mice and test-tube babies≪. Nature Medicine . Zv. 7. str. 1079?1080. doi : 10.1038/nm1001-1079 .
• Lee, Christopher (9. oktober 2007). ≫From Child on Street to Nobel Laureate≪ . The Washington Post . Pridobljeno 31. maja 2015 .
• Zucconi, Vittorio (9. oktober 2007). ≫Ero un ragazzo di strada mia madre mi ha salvato≪ . La Repubblica . Pridobljeno 31. maja 2015 .
• ≫Mario Renato Capecchi (1937-)≪ . DNA From the Beginning . Cold Spring Harbor Laboratory . Pridobljeno 31. maja 2015 .
• ≫Nobel Prize helps scientist find lost half-sister≪ . NBC News . 6. junij 2008 . Pridobljeno 31. maja 2015 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Mario Capecchi .

• Capecchijev laboratorij na Univerzi Utaha