Marina Abramovi?
Rojstvo	30. november 1946 ( {{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:30|2|0}} ) [1] [2] […] (77 let) Beograd
Dr?avljanstvo	Federativna ljudska republika Jugoslavija   SFRJ [4]   Zvezna republika Jugoslavija   Srbija in ?rna gora   Srbija   Jugoslavija [5]
Poklic	performerka , fotografinja , video umetnica , kiparka , zvokovna umetnica , univerzitetna profesorica , filmska producentka , scenografka , filmska re?iserka , umetnica , scenaristka , vizualna umetnica
Spletna stran
marinaabramovic.com mai.art

Marina Abramovi? se je rodila 30. novembra 1946 v Beogradu , v SFRJ . Je ena izmed najbolj znanih ameri?ko-srbskih umetnic , ki se ukvarjajo z izvedbo/s performansom . Slikarstvo je zelo hitro zamenjala z body artom , oziroma z bole?ino, gibanjem, mimko, gesto. Vztrajala je pri govorici telesa plesalcev, akrobatov, va?kih vra?ev, tibetanskih menihov in ?amanov . ^{[6] [7]}

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

S slikanjem in risanjem se je za?ela ukvarjati leta 1960, leta 1970 pa je diplomirala na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu . Z raziskovanjem zvo?nega okolja se je za?ela ukvarjati med podiplomskim ?tudijem, ki ga je zaklju?ila leta 1972 na Umetni?ki akademiji v Zagrebu pri profesorju Krsti Hegedu?i?u . Od leta 1970 do 1973 je delala na zvo?nih instalacijah in sodelovala na razstavah v ?tudentskem kulturnem centru v Beogradu z Ra?om Todosijevi?em , Zoranom Popovi?em , Ero Milivojevi?a , Ne?o Paripovi?a in Gergelja Urkoma . Leta 1973 je za?ela pou?evati na Akademiji za umetnost v Novem Sadu , hkrati pa se je ukvarjala s filmom , videom in ritualnimi o?i??evalnimi performansi, s katerimi se je posku?ala distancirati od represivne kulture svoje dru?ine in Titove povojne Jugoslavije . ^{[8] [9]}

Sredi 70. let prej?njega stoletja je zapustila dr?avo in se preselila v Amsterdam , kjer je leta 1975 spoznala Ulaya , svojega poklicnega in osebnega partnerja, s katerim je bila v zvezi naslednjih 13 let. S skupnimi nastopi in "relacijskimi deli", kot so "Breathing In/Breathing Out" (1977), "Rest Energy" (1980) in "Nightsea Crossin" (1981-87), sta raziskovala parametre mo?i in odvisnosti med seboj. Zadnje skupno delo, "The Great Wall Walk" (1988), je vklju?evalo 2000 kilometrov dolgo hojo po Kitajskem zidu , kjer sta en drugemu bli?ala z nasprotnih strani in se sre?ala na sredini. Po tem je Marina Abramovi? za?ela delati in izhajati samostojno. ^{[10] [11] [12]}

Leta 1997 bi morala Marina Abramovi? zastopati takratno ZRJ na bienalu v Benetkah , a se je odlo?itev o njenem izboru spremenila in ?rna gora , ki je predlagala umetnika za nacionalni paviljon, je izbrala Voja Stani?a . Abramovi?eva je sicer sodelovala na osrednji razstavi na povabilo generalnega komisarja bienala Germana Celanteja in za postavitev Balkanski barok prejela zlatega leva. Po opravi?ilu ?rnogorskega ministrstva za kulturo je leta 2004 sodelovala na Cetinjskem bienalu in 45. oktobrskem salonu v Beogradu , kamor se je po tridesetih letih vrnila v rodni kraj. Prejela je ?astno priznanje Oktobrskega salona, kjer se je predstavila s svojimi deli ≫Ra?unajte na nas≪. Od leta 1997 je profesorica na Visoki ?oli za likovno umetnost v Braunschweigu v Nem?iji . Od leta 1998 je ?lanica upravnega odbora Centra za sodobno umetnost v Kitakyushuju na Japonskem , od leta 2001 pa deluje kot umetnica v Atelier Calde v Sasseju v Franciji . Za delo "The House with the Ocean View" - 12-dnevni performans v newyor?ki galeriji Sean Kelly, je leta 2003 prejela nagrado "The Bessies" mesta New York za igro in performans. Leta 2004 je prejela nagrado Zdru?enja ameri?kih umetnostnih kritikov, ko je prejela tudi ?astni doktorat School of Art Institute v Chicagu . Leta 2005 je imela samostojno razstavo v newyor?kem muzeju Guggenheim . ^{[13] [14] [15]}

Leta 2005 je Abramovi?eva predstavila projekt "Balkan Erotic Epic" v fundaciji Pirelli v Milanu in v galeriji Sean Kelly v New Yorku . Istega leta je izvedla serijo performansov "Seven Easy Pieces" v muzeju Guggenheim v New Yorku . Za to samostojno razstavo je leta 2006 prejela Guggenheimovo nagrado in leta 2007 nagrado AICA USA za "najbolj?o razstavo ?asovne umetnosti". Marina Abramovi? je leta 2010 priredila tudi veliko retrospektivo v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku "The Artist is Present", ki je vklju?evala trimese?ni istoimenski performans. Leta 2011 je imela veliko retrospektivo v moskovskem umetni?kem centru "Garaza", sodelovala pa je tudi pri predstavi re?iserja Roberta Wilsona "The Life and Death of Marina Abramovi?", prenovi njene biografije, ki jo je naro?il Manchestrski mednarodni festival. ^{[16] [17]}

Celove?erni dokumentarni film "Marina Abramovi?: The Artist is Present", re?iserja Matthewa Akersa , ki govori o pripravi in izvedbi njene retrospektive v MoMA, je bil premierno prikazan januarja 2012 na filmskem festivalu Sundance. Nato je bil prikazan na 62. Berlinalu , kjer je prejel nagrado za najbolj?i film v dokumentarni selekciji programa "Panorama". Nato je sodeloval na ?tevilnih mednarodnih festivalih po svetu. Danes Marina Abramovic ?ivi in dela v New Yorku , njena dela pa so v ?tevilnih velikih javnih in zasebnih zbirkah po vsem svetu. ^{[18] [17]}

Najpomembnej?e nagrade in priznanja [ uredi | uredi kodo ]

2006: Guggenheimova nagrada

2007: nagrada AICA USA za "najbolj?o razstavo ?asovne umetnosti" ^[19]

Najbolj morbidni performansi [ uredi | uredi kodo ]

Najbolj morbiden performans, ki ga je Marina Abramovi? izvedla, je "Umetnik je prisutan". Po tem performansu je dobila status " kraljice performansa". Performans, ki je navdu?il mno?ico ljudi je performans z 20 no?i, ki je bil izveden leta 1973 na festivalu v Edinburgu . Temelji na ruski igri z no?i, v kateri si potiska no?e med iztegnjene prste in pospe?uje ritem. Kadarkoli je bil ritem prehiter, si je umetnica porezala prst ter bi potem vzela drugi no?. ^[20]

V performansu, ki se imenuje "Ritam 5" je leta 1974 v sklopu aprilskega dru?enja zakurila veliko petokrako zvezdo, ki je bila narisana na tleh dvori??a ?tudentskega kulturnega centra v Beogradu . ^[20]

Opis performansa:

1. Na odprtem prostoru je bila postavljena petokraka zvezda velikosti 5 m (krak) z vnetljivim materialom na robu;

2. Pri?gala je zvezdo in hodila okoli nje;

3. Postrigla si je lase in jih vrgla v ogenj;

4. Rezala si je nohte na rokah in jih vrgla v ogenj;

5. Rezala si je nohte na nogah in jih vrgla v ogenj;

6. Stopila je v okvir zvezde in se je ulegla na tla. ^[20]

S tem je ?elela izpostaviti burno srbsko pretklost v obdobju komunizma , ampak ni ?lo po na?rtih. Umetnica je zaradi pomanjkanja kisika padla v nezavest in se skoraj zadu?ila. Predstava je bila prekinjena. Po ugotovitvi, da umetnica ne igra, ampak je res izgubila zavest, so umetnico re?ili pred ognjem. ^[20]

V Galeriji suvremene umetnosti v Zagrebu je leta 1974 pred ve?jo mno?ico obiskovalcev jemala tablete za zdravljenje akutne shizofrenije , da bi svoje telo spravila v nepredvidljiva psihofizi?na stanja. Torej je izzivala mi?i?ne kr?e, izgubo orientacije itd. ^[20]

Najbolj ekstremen podvig je bil "Rhythm 0", ob katerem se ob?instvo ?e danes zmrazi. Na povabilo Studia Mora iz Neaplja je namre? ustvarila predstavo, v katero ob?instvo vpleta na posebej bizaren na?in. Pred za?etkom predstave je umetnica pustila navodilo: "Na mizi je 72 predmetov, ki jih lahko na meni uporablja?, kakor ho?e? ... Jaz sem predmet. Med predstavo prevzemam vso odgovornost. Trajanje: 6 ur." Nekateri od predmetov so bili ?truca kruha, parfum, vrtnica, ?karje, ?eblji, naboj in pi?tola ... Obiskovalci so se za?eli po malem odzivati ??na njen ≫klic≪ ? nekdo jo je obrnil, nekdo se je je nesramno dotaknil. Nekateri so jo poljubljali, ji pisali sporo?ila po telesu, polivali z vodo ... V tretji uri performansa so stvari za?ele uhajati izpod nadzora - ob?instvo se je za?elo preobra?ati. "Za?eli so me rezati po vratu, mi piti kri. Nosili so me naokrog, me polo?ili na mizo, mi raz?irili noge in mednje vtaknili no?," je kasneje povedala Marina Abramovi?. Mo?ki je nabil pi?tolo, jo uperil v Marinino glavo in ji ovil prste okoli spro?ilca, na sre?o pa se je nanj obrnil galerist in uspel ukrasti pi?tolo ... Po tem dogodku je spoznala, da mora potegniti ?rto v svoji umetnosti. ^{[20] [21]}

Reference [ uredi | uredi kodo ]