Ma??obe

Ma??obe (?ivalsko ma??obo v prehrani imenujemo mast ) in ma??obna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi ?ivih bitij. Po kemijski razvrstitvi so tri- estri alkohola glicerola (propan-1,2,3-triol) z radikali vi?jih ma??obnih kislin . IUPAC priporo?a za to vrsto organskih spojin ime triacilglicerini, starej?e poimenovanje pa je ≫ trigliceridi ≪. ≫ Lipidi ≪ je ime za ?ir?o skupino organskih spojin, ki vklju?uje ma??obe. Zna?ilno za ma??obe je, da se ne topijo v vodi, se pa topijo v organskih topilih. Masti se od olj lo?ijo po tem, da so pri sobni temperaturi v trdnem stanju, ma??obna olja pa so teko?a. ≫Olje≪ je splo?nej?e poimenovanje od ≫ma??obnega olja≪ in vklju?uje vse kapljevine s podobnimi fizikalnimi lastnostmi. Mast pogosto ni povsem trdna, temve? mazava .

Vloga ma??ob [ uredi | uredi kodo ]

Ma??obe so v ?ivih bitjih pomembne tako za zgradbo kot za presnovo . Ma??obne kisline so klju?na sestavina fosfolipidov , ki gradijo celi?no membrano (tudi plazmalemo). ?iva bitja v ma??obah shranjujejo energijo .

Strukturna in funkcionalna uporabnost ma??ob je povezana z njihovimi fizikalno-kemi?nimi lastnostmi, npr. usmerjeno odbojnostjo do vode . Ma??obe so tudi topila za nekatere nujne prehranske sestavine, npr. za vitamine A , D , E , in K . Brez ma??ob telo teh vitaminov ne bi moglo sprejemati.

Ma??obe so nujna sestavina ?love?ke prehrane, saj telo potrebuje nekatere ma??obne kisline, ker jih samo ne more izgraditi - te imenujemo esencialne ma??obne kisline (na primer arahidonska kislina ). V sodobni prehrani dajemo prednost rastlinskim oljem ; zlasti tistim, ki vsebujejo nenasi?ene ma??obne kisline . Neko? so veliko ve? jedli ?ivalske ma??obe , kot so smetana , maslo , slanina , zaseka . ?ivalske ma??obe omogo?ajo pre?ivetje ljudem v mrzlih krajih ( Eskimom na Arktiki in visokogorskim ljudstvom). Iz ma??ob dobimo dvakrat toliko energije na enoto mase kot iz ogljikovih hidratov in beljakovin .

Ma??obne kisline [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Ma??obna kislina .

Ma??obne kisline so poglavitni sestavni deli lipidov , na primer v maslu, mesu in oljih. ?e se ma??obe ali olja v hrani razcepijo, nastanejo ma??obne kisline . Delimo jih v nasi?ene in nenasi?ene. Ma??obne kisline med sabo razlikujejo po dol?ini ogljikovodikovih verig, pa tudi po tem, kako enakomerno so v verigi porazdeljeni atomi vodika.

Nasi?ene se imenujejo zato, ker vsak njihov krak zaseda partner. So tako reko? site in zato se prav malo zanimajo za nove povezave in nadaljnjo presnovo. Ali z drugimi v besedami: presnovno niso dejavne, in ?e so vklju?ene v trigliceride, ki pristanejo v trebu?nem ma??evju, tam tudi obti?ijo. Najve? jih najdemo v ma??obah ?ivaskega izvora, torej v mesu, mesnih izdelkih in tudi v maslu.

Nenasi?ene pa imajo ve? ali manj prostih, torej nezasedenih krakov. Takoj ko zaidejo v presnovo, dobesedno hlastajo po kak?nem partnerju. Zato so v presnovnem procesu zelo dejavne in ?ivahne. Najve? nenasi?enih ma??ob najdemo v oljih rastlinskega izvora, rastlinah, bogatih z ma??obami, in v morskih ribah.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

triacilglicerol