Pre?ihov Voranc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Lovro Kuhar )
Pre?ihov Voranc
Portret
Rojstvo Lovro Kuhar
10. avgust 1893 ( {{padleft:1893|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:10|2|0}} ) [1] [2] […]
Ravne na Koro?kem
Smrt 18. februar 1950 ( {{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:18|2|0}} ) [1] [2] […] (56 let)
Maribor [1]
Poklic pisatelj , politik , romanopisec
Narodnost Slovenija Slovenec
Dr?avljanstvo   SFRJ
  Kraljevina Jugoslavija
  SHS
  Cislajtanija
Pomembnej?a dela Doberdob

Lovro Kuhar , bolj znan pod psevdonimom Pre?ihov Voranc , slovenski pisatelj in politik , * 10. avgust 1893 , Podgora , Avstro-Ogrska , † 18. februar 1950 , Maribor , SR Slovenija .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Pre?ihov Voranc se je rodil v Podgori pri Kotljah , kjer je tudi kon?al osnovno ?olo . O?e Ivan Kuhar je bil tesar in kme?ki najemnik, mati Margareta (rojena Krautberger) pa je bila po rodu iz ni?jeplemi?ke dru?ine. Ob materinih pripovedih se je oblikoval Voran?ev pripovedni?ki dar. Ker so bili star?i revni, dveh otrok niso mogli ?olati, zato so na gimnazijo poslali brata Lojzeta, Lovro pa je ostal doma za pomo? na kmetiji. Zaradi tega se je izobra?eval sam. Med novembrom 1915 in zgodnjo zimo 1916 se je boril kot avstroogrski vojak na so?ki fronti , preostanek vojne pa je pre?ivel kot interniranec. Leta 1919 se je zaposlil kot delavec , nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah . Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ , je moral leta 1930 v emigracijo , ?ivel je na Dunaju , v Parizu in Moskvi . Kot agent kominterne je potoval po Evropi , zaradi komunisti?ne dejavnosti je bil tudi ve?krat zaprt. S?asoma je postal eden vodilnih mo? (?lan politbiroja CK) KPJ. Po sporu z Josipom Brozom Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, za?etka druge svetovne vojne v Jugoslaviji , se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju.

Slike iz italijanskega policijskega zapora (1943)

Po ustanovitvi OF se je ponovno aktiviral v partijskih organih in v razli?nih komisijah OF. V za?etku leta 1943 so ga aretirali pripadniki MVAC in ga predali Italijanom . Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v Begunje in nato na nadaljnja zasli?evanja na sede? gestapa v Berlin . Nemci so mu med zasli?evanji ponudili predsedni?ko mesto slovenske marionetne dr?ave, ki bi jo poleg Ljubljanske pokrajine in Primorske sestavljali tudi Gorenjska in ?tajerska , a je ponudbo odklonil. Nato so ga poslali v koncentracijsko tabori??e Sachsenhausen in januarja 1945 v Mauthausen , od koder se je po vojni vrnil v doma?i kraj. Postal je tudi predsednik Kluba koro?kih Slovencev v Ljubljani.

Njegov brat Alojzij Kuhar je bil katoli?ki duhovnik in eden vodilnih politikov SLS .

Literarno ustvarjanje [ uredi | uredi kodo ]

Spada v obdobje socialnega realizma na Slovenskem, ki je trajal od leta 1930 do leta 1941. Socialni realizem pa spada v obdobje knji?evnost 20. stoletja . V to obdobje ga uvr??amo zaradi prevladujo?ih tem kme?kega ?loveka, proletariata, opisa usode malih ljudi. Dela Pre?ihovega Voranca so zajeta v u?no snov srednjih ?ol, kjer obravnavajo novelo Samorastniki in Boj na po?iralniku , v osnovni ?oli pa so v u?no snov zajete Ajdovo strni??e , Potol?eni kramoh , Prvo pismo , Solzice in odlomek iz romana Doberdob . Pisal pa je tudi za radio Kri?a? in sodeloval pri uredni?tvu Slovenskega zbornika .

Za odrasle [ uredi | uredi kodo ]

Romani
Novele
  • Boj na po?iralniku (1935) ( COBISS )
  • Samorastniki (1940) ( COBISS ) (zbirka novel iz leta 1940, kjer so zbrane novele: Boj na po?iralniku, Jirs in Bavh, Vodnjak, Ljubezen na odoru, Pot na klop, Prvi spopad, Odpustki in Samorastniki )
Potopisi
?rtice
Zgodbe
Bro?ure

Mladinska dela [ uredi | uredi kodo ]

?rtice
Zgodbe

Priznanja, nagrade in po?astitve [ uredi | uredi kodo ]

Pre?ihov Voranc je za ?rtico Solzice prejel zvezno in Pre?ernovo nagrado (1950), leta 1949 pa je zanje prejel tudi Levstikovo nagrado . Takrat so te nagrade prvi? podelili.

Po Pre?ihu nosijo danes imena ?ole na Jesenicah , v Srednji Bistrici , v Ljubljani , v Dolini pri Trstu , v Doberdobu , v Mariboru ter na Ravnah na Koro?kem . Na Prevaljah je bila ustanovljena tudi prva bralna zna?ka ? Pre?ihova bralna zna?ka , ki so ji potem sledile ?e druge. V Koro?ki osrednji knji?nici dr. Franca Su?nika je Pre?ihova spominska soba. Tam so zbrane vse njegove knjige in prevodi njegovih del v tuje jezike. V njej so shranjeni tudi rokopisi nekaterih njegovih povesti in romanov. Po njem se imenuje tudi Knji?nica Pre?ihov Voranc ( Ljubljana ).

Viri in literatura [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Pre?ihov Voranc: Solzice . Ljubljana: Mladinska knjiga, 1949. ( COBISS )
  • Pre?ihov Voranc: Tiso? in en dan: Avtobiografski spisi . Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969. ( COBISS )
  • Pre?ihov Voranc: Doberdob . Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979. ( COBISS )
  • Pre?ihov Voranc: ?ez goro k o?etu . Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984. ( COBISS )
  • Pre?ihov Voranc: Samorastniki: Koro?ke povesti . Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. ( COBISS )

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Record #118885685 // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 Brockhaus Enzyklopadie
  3. ↑ 3,0 3,1 Nacionalna zbirka normativnih podatkov ?e?ke republike

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Pre?ihov Voranc .
Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Pre?ihov Voranc


Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pre?ihov_Voranc&oldid=6220607 ≪