Muzej Louvre

Musee du Louvre
Richelieujevo krilo (2005)
Ustanovitev	1793
Lokacija	Musee du Louvre, 75001 Pariz ,   Francija
Koordinate	48°51′40″N 2°20′11″E  /  48.86111°N 2.33639°E  / 48.86111; 2.33639
Tip	Narodni muzej in zgodovinska pala?a
Obiskovalci	8,1 milijona (2017) [1] Najbolj obiskan muzej v Franciji Najbolj obiskan muzej na svetu
Direktor	Jean-Luc Martinez
Kustos	Marie-Laure de Rochebrune
Dostop	Palais Royal - Musee du Louvre (metro: progi 1 in 7) Louvre ? Rivoli (metro: proga 1}
Spletna stran	www.louvre.fr

Musee du Louvre , uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre [luv?r] ^[2] je narodni muzej Francije , najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v sredi??u Pariza , na desnem bregu reke Sene v 1. okro?ju. Pribli?no 35.000 predmetov (od 3. tiso?letja pr. n. ?t. do 19. stoletja n. ?t.) je razstavljenih na 60.600 kvadratnih metrov povr?ine.

Od srednjega veka do francoske revolucije [ uredi | uredi kodo ]

Louvrsko pala?o ( Palais du Louvre ), znotraj katere je znameniti muzej, je v 12. stoletju zgradil Filip II. kot rezidenco francoskih kraljev. Ostanki te starodavne zgradbe so ?e vidni v kripti. ^[3] Ne ve se, ali je bila to prva zgradba na tem mestu, a mo?no je, da je Filip II. nadgradil ?e obstoje? stolp. Tudi etimolo?ki izvor imena Louvre ni ?isto znan: mogo?e se nana?a na status strukture pala?e, ki je veljala za najve?jo v Parizu v 12. stoletju (francosko: L'Œuvre , mojstrovina), mogo?e na njeno lokacijo v gozdu (iz francoskega: rouvre , kar pomeni hrast), mogo?e pa celo, sode? po Laroussu ^[4] , na zaveti??e, kjer so lovili volkove (lat.: lupus , ni?je cesarstvo: lupara ). ^[5]

Louvrsko pala?o so v srednjem veku velikokrat nadgrajevali. V 14. stoletju je Karel V. spremenil zgradbo v lastno rezidenco, leta 1546 pa je Franc I. Francoski obnovil stavbo v renesan?nem slogu tistega obdobja. ^[6] Franc I. je zbral vsa dela in predmete, ki naj bi postali jedro muzejskih zbirk - sem spada tudi Mona Lisa Leonarda da Vincija . ^[7] Gradnja se je upo?asnila, ko se je Ludvik XIV. preselil v Versailles leta 1682. Kljub temu pa je dovolil, da se v Louvre naselijo razni umetniki. ^{[6] [8] [9]}

Do sredine 18. stoletja se je namno?ilo ?tevilo pro?enj za ustanovitev galerije, odprte za javnost. Sam Lafont Saint-Yenne je leta 1747 objavil razpis za razstavo kraljeve zbirke. ^[10] Leta 1750 je Ludvik XV. dovolil razstavo nekaterih del iz kraljeve zbirke v Louvru. Odprli so prostor za ob?instvo, ki si je lahko ogledalo zbrana dela ob sredah in sobotah. Zbirka je vsebovala umetnine Andrea del Sarte in Rafaela , Tiziana , Veroneseja ; Rembrandta ; Poussina ali Van Dycka . Pod vladavino Ludvika XVI. je ideja o muzejski zbirki postala zakon. Grof d'Angiviller je raz?iril zbirko razstavljenih del in leta 1776 predlagal preimenovanje Velike galerije (ki je vsebovala zemljevide) v Francoski muzej . Veliko jih je predlagalo, da bi spremenili Louvre v muzej, a noben predlog ni naletel na odobravanje. Tako je muzej ostal nepopoln do francoske revolucije .

Odprtje [ uredi | uredi kodo ]

Med francosko revolucijo je bil Louvre spremenjen v muzej za javnost. Maja 1791 je francoski dr?avni zbor izjavil, da bi naj Louvre postal ≫kraj, kjer bi bili na enem mestu zbrani spomeniki vseh vrst umetnosti in znanosti≪. Ko so 10. avgusta 1792 aretirali Ludvika XVI., je louvrska kraljeva zbirka postala dr?avna lastnina. 19. avgusta 1792 je dr?avni zbor razglasil nujen sklic za nadaljevanje gradnje, saj jih je pre?emal strah pred tatovi in skrunitelji. ?e oktobra 1792 je komisija za ≫ohranitev dr?avnega spomina≪ pri?ela zbirati kolekcijo za razstavo. ^[11]

Muzej je bil odprt 10. avgusta 1793 na prvo obletnico propada monarhije. Javnost je imela prost vstop kar tri dni v tednu, kar so sprejeli kot velik dose?ek. Zbirka je vsebovala 573 slik in 184 umetnin. Tri ?etrtine je prispevala kraljeva zbirka, preostane so bila zase?ena dela izseljencev in rimskokatoli?ke cerkve pomembnih za narod ( biens nationaux ). ^[12] Da bi raz?irili in pove?ali zbirko, je Republika vsako leto darovala 100.000 livrej. ^[13] Stavbo so zaprli maja 1796, ker je postala nestabilna. Znova so jo odprli 14. julija 1801, kjer se je predstavila z novo kronolo?ko razporeditvijo in umetno svetlobo.

Stavba Grand Louvre [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Louvrska pala?a .

Louvrska pala?a je skoraj pravokotna stavba, ki je sestavljena iz osrednjega Cour Carreeja in dveh kril, ki obdajajo Cour Napoleon na severu in jugu. V osr?ju tega stavbenega kompleksa le?i piramida Louvre, ki kraljuje nad osrednjo to?ko dela odprtega za obiskovalce. Muzej je razdeljen v tri krila: Sullyevo krilo na vzhodu, ki vsebuje Cour Carree in najstarej?e dele Louvra, Richelieujevo krilo, ki se razteza na sever in Denonovo krilo, ki meji na Seno na jugu.

Zbirke [ uredi | uredi kodo ]

Muzej Louvre hrani ve? kot 380.000 predmetov in razstavlja 35.000 umetni?kih del v osmih kuratorskih predelih.

Egip?anska umetnost [ uredi | uredi kodo ]

Ta oddelek hrani preko 50.000 razstavnih enot, ki segajo v obdobja egip?anskih civilizacij, torej od leta 4.000 pr. n. ?t. do 4. stoletja pr. n. ?t. Zbirka, ki spada v eno izmed najve?jih zbirk na svetu, nudi slikovit pregled egip?anskega ?ivljenja. Sprehod skozi zgodovino se za?ne z anti?nim Egiptom , nadaljuje s srednjim in novim Egip?anskim kraljestvom ter koptsko umetnostjo in kon?a z rimskimi, Ptolomejevimi ter bizantinskimi obdobji. ^[14] Originalno je zbirka nastala ?e v ?asu francoske monarhije, korenito pa je bila izbolj?ana na ra?un Napoleonovega pohoda (1798) z Dominiquom Vivantom, ki je postal kasnej?i direktor Louvra. Ko je Jean-Francois Champollion razvozlal kamen iz Rosette , je Karel X. Francoski razglasil, da mora biti ustanovljen oddelek za egiptologijo. Champollion je svetoval, da kupijo tri velike zbirke: Duranda, Salta in Drovettija. Te zbirke so prispevale dodatnih 7.000 enot. Nadgradnja se je nadaljevala na ra?un izkopavanj Augusta Mariettija, ki je bil ustanovitelj Egip?anskega muzeja v Kairu . Mariette je po izkopavanjih v Memfisu poslal nazaj v Evropo mnogo arheolo?kih najdb, vklju?ujo? sede?ega pisarja.

Zbirka je postavljena v ve? kot 20 razli?nih prostorov, ki jih varuje Velika sfinga (2000 pr. n. ?t.). Najdbe vklju?ujejo umetni?ka dela, papirusove zvitke, mumije , orodja, obla?ila, nakit , igre, glasbila in oro?je. Najdbe iz anti?nega dela vklju?ujejo Gebel-el Arakov no? iz leta 3400 pr. n. ?t., sede?ega pisarja in glavo kralja D?edefra . Umetnost srednjega Egipta (znana po svojih zlatih predmetih in kipih) se lahko postavi s premikom iz realizma v idealizem; to je ponazorjeno s shisti?nim kipom Amenemhatanka in z lesenim Darovalcem . Umetnost Novega kraljestva in koptska egip?anska umetnost sta izjemno globoki, kip boginje Neftis in apnen?eva podoba boginje Hator pa ponazarjata ?ustvenost in bogastvo.

Umetnost vzhodnih civilizacij [ uredi | uredi kodo ]

Umetnost civilizacij Bli?njega vzhoda (drugi najnovej?i oddelek) je bil ustanovljen leta 1881 in predstavlja pregled civilizacij Bli?njega vzhoda in ≫prvih naselbin≪ pred prihodom islamskih ljudstev. Oddelek je razdeljen na tri podro?ja: levantinska, mezopotamska in iranska umetnost .

Muzej vsebuje najdbe iz ?asa Sumercev ( Akad ) s spomeniki, kot so: Spomenik mrhovinarjev (avtor: princ Laga?ki) iz leta 2450 pr. n. ?t. in Spomenik, ki ga je zgradil Naramsin, akadski kralj, da bi proslavil zmago nad barbari v gorovju Zagros .

Leta 1901 so odkrili 2,25 metra visok Hamurabijev zakonik . Ta na zelo jasen na?in prikazuje babilonske zakone, ki jih je moral upo?tevati vsak Babilonec.

V iranskem oddelku pa se nahajajo arhai?ne najdbe, kot so Glava pogrebnika in Perzijski lokostrelci Dareja I. ^[15]

Gr?ka, etru??anska in rimska umetnost [ uredi | uredi kodo ]

Ta oddelek razstavlja predmete z mediteranskega obmo?ja, ki segajo od neolitika do 6. st. n. ?t. ^[16] Zbirka obsega predmete od dobe Kikladov vse do propada Rimskega cesarstva . Je ena najstarej?ih zbirk v muzeju - za njen razvoj je skrbel namre? ?e Franc I. Na za?etku se je zbirka osredoto?ala na kipe iz marmorja , kot je npr. Milo?ka Venera . Kipi, kot je npr. Apolon Belvederski , so prispeli med napoleonskimi vojnami, a so jih po Napoleonovem padcu leta 1815 morali vrniti na njihovo prvotno mesto. V 19. stoletju je Louvre sprejel ?e ve? najdb, vklju?ujo? vaze iz zbirke Durand - med njimi tudi Borge?ka vaza iz Narodne knji?nice.

Arhai?no obdobje je zaznamovano s starinskim nakitom in artefakti, kot je npr. Dama iz Auxxera ( apnenec ) iz leta 640 pr. n. ?t. in Hera iz Samosa (pribli?no 570?560 pr. n. ?t.). Po 4. st. pr. n. ?t. se je zanimanje za ?loveka pove?alo, kar se ka?e na Borge?kem Gladiatorju . Louvre hrani tudi mojstrovine iz helenisti?nega obdobja - Krilata Nike Samotra?ka (190 pr. n. ?t.) in Venera iz Mileta , simboli?na za klasi?no umetnost. V galerijah, ki te?ejo vzporedno z reko Seno, se nahaja ve?ina rimskih umetnin. Za ta ?anr je zna?ilno predvsem rimsko risanje portretov . Primerki vklju?ujejo portreta Agripe in Anniusa Verusa. Med bronastimi skulpturami pa se nahaja tudi gr?ki Apolon iz Piombina.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Louvre

• Uradna spletna stran
• Virtual reality gallery with fullscreen panoramas of the Louvre
• Louvre's location Arhivirano 2012-08-01 na Wayback Machine .
• The Louvre in 360°