Alojz Kraigher
[krajger],
slovenski
pisatelj
,
zdravnik
, *
22. april
1877
,
Postojna
, †
25. februar
1959
,
Ljubljana
.
Rodil se je v trgovski dru?ini. Osnovno ?olo je obiskoval v
Postojni
, nato pa je imel pribli?no eno leto doma?ega u?itelja
pesnika
Frana Gestrina
, ker je bil bolj slaboten fant in ga o?e zaradi tega ni ?elel takoj dati v mesto v ?olo. Dva razreda gimnazije je kon?al v
Novem mestu
(tu se je seznanil z
Otonom ?upan?i?em
), vse ostale pa v
Ljubljani
. Na
Dunaju
je ?tudiral
medicino
in po promociji leta 1903 postal zdravnik v Ljubljani, nato v
Bovcu
, pri
Sv. Trojici v Slovenskih goricah
, ter od 1914 dalje v Ljubljani, kjer je od 1919 do 1922 vodil mestno bolni?nico in Dru?tvo slovenskih leposlovcev. Med letoma 1922 in 1923 se je v
Munchnu
specializiral iz
zobozdravstva
ter nato opravljal zobozdravni?ki poklic v
Gorici
ter od 1929 dalje v Ljubljani. V Bovcu in Slovenskih goricah je bil kot liberalec vklju?en v
Narodnoobrambni boj
. Med okupacijo je bil v
OF
, leta 1943 so ga Nemci na poti na osvobojeno ozemlje ujeli ter ga leta 1944 internirali v
Dachau
. Tam je bil najstarej?i jetnik, deloval pa je tudi kot zdravnik. Leta 1945 je bil imenovan za ?astnega profesorja
Medicinske fakultete v Ljubljani
za zasluge pri njeni ustanovitvi 1919. Od 1945 do 1949 je honorarno vodil
Centralno medicinsko knji?nico
in vmes 1946-47 urejal
Zdravstveni vestnik
.
Po njem se danes imenuje
Kulturno-umetni?ko dru?tvo Klini?nega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher
.
Njegov ded Jurij (Giorgio di Giorgio) Kraigher (1812-1905), rojen v furlanskem mestecu
Ligosullo
, se je naselil na Postojnskem in si s tem pridobil sloves utemeljitelja znamenite ≫slovenske dinastije Kraigherjev≪. Bolj znani sorodniki Alojza Kraigherja so (bili) bratranec George/
Jurij/?ore Kraigher
- pilot;
Boris Kraigher
(sin),
Du?an Kraigher-Jug
(sin),
Uro? Kraigher
(sin),
Nada Kraigher
(ne?akinja),
Vito Kraigher
(ne?ak),
Sergej Kraigher
(ne?ak),
?iva Kraigher
(ne?akinja),
Metka Kraigher Hozo
,
Maja Kraigher
in
Hojka Kraigher
(vnukinje).
Kraigher je kot pisatelj in dramatik analiziral dru?bene razmere pred
prvo svetovno vojno
in po njej. Je predstavnik psiholo?ko poglobljenega
naturalizma
z mo?no eroti?no motiviko. Erotiko in izobra?enstvo obravnava na podlagi deterministi?ne miselnosti z nekaterimi
novoromanti?nimi
primesmi.
Za?etki Kraigherjevega knji?evnega ustvarjanja segajo v gimnazijska leta, ko je bil sprejet v ljubljansko dija?ko literarno dru?tvo
Zadruga
, kjer se je dru?il s predstavniki
moderne
,
Kettejem
,
?upan?i?em
in zlasti s
Cankarjem
, s katerim je imel do njegove smrti ob?asno tesne stike. Kratko prozo je za?el objavljati pod razli?nimi psevdonimi (J. A. Mo?in, Emil Palunko, Alojzij Poljak ...), sprva v
Slovenskem narodu
(1896), nato v
Slovenki
in
Ljubljanskem zvonu
, kasneje v
Slovanu
. ?e v zgodnji
prozi
se pojavljajo eroti?ne teme; te je v kasnej?ih dramskih in pripovednih delih ?iril in poglabljal (noveli
Peter Drozeg
, 1916;
Matej in Matilda
, 1927). Zgodnje kratke povesti in novele, po ve?ini predelane, nekatere pa preimenovane, je izdal kasneje v zbirki
Novele
.
Najve?ji uspeh je dosegel z
dramo
v treh dejanjih
?koljka
(1911, in nova izdaja, prirejena za oder, 1923), ki pogumno raz?lenjuje ljubezenske in spolne odnose v malome??anski dru?bi, obsoja dvojno moralo in se zavzema za pravico ?ene do svobode in neodvisne izbire ljubezni. Glavna junakinja Pepina se soo?a z eti?no dilemo: ?iveti v sponah na pogled urejenega zakona brez ljubezni ali ?iveti svobodno ?ivljenje in u?ivati prvinsko ljubezen izven zakona.
S posebno drznostjo in brezobzirnostjo, ki jo je pohvalil
I. Cankar
v
kritiki
?koljke
, se je Kraigher lotil ?ivljenja malome??anstva v Slovenskih goricah v romanu
Kontrolor ?krobar
(1914, predelana izdaja 1950). V njem je v prvi vrsti pokazal politi?ne spopade z nem?kutarji na
?tajerskem
. Glavna oseba romana, Arno?t ?krobar, zajeta iz resni?nega ?ivljenja (pisatelj naj bi delno upodobil sodnika
O?balta Ilauniga
), je tragikomi?na figura pode?elskega polizobra?enca, ki se izmika politi?nim in narodnostnim spopadom ter se raj?i iz?ivlja z ?enskami, nazadnje pa kot narodni izdajalec bedno kon?a svoje ?ivotarjenje s samomorom. V tem dru?benopoliti?nem in ljubezenskem romanu je Kraigher ustvaril sliko malome??anskega gnezda v Slovenskih goricah isto?asno pa dodal nem?ko gospodarsko izkori??anje slovenskega ljudstva.
Eroti?no ?ivljenje ljubljanske malome??anske mladine je orisal v romanu
Mlada ljubezen
(Ljubljanski zvon 1917?18, v knjigi 1923). Globje analize me??anske dru?be roman ne podaja, prikazuje v glavnem skupino mladih ljudi, ki jim je edino po?etje seksualno iz?ivljanje.
Kraigher je nekajkrat posku?al prikazati ?love?ko podobo
Ivana Cankarja
, svojega prijatelja in pisateljskega tovari?a. Njegovo umetni?ko in ?love?ko usodo je upodobil v drami
Umetnikova trilogija
, o njem pa je napisal tudi obse?no monografijo. Zapletenost ?love?kega ?ivljenja v odvisnosti od usodnej?ih sil, kakor je spolnost, je obdelal v vojni drami iz ?ivljenja v bolni?nici
Na fronti sestre ?ive
(1929).
Roman
Krista Alba ali Krik v nebo
je ostal v rokopisu. V letih 1934?35 je objavil samo nekaj odlomkov. V tem romanu je zajeto ?ivljenje
gori?kega
dekleta v italijanski javni hi?i, ki hrepeni po svojem domu.
Po pisateljevi smrti je iz?la knjiga
Na robu ?ivljenja
(uredil Stane Melihar, 1961), v kateri je bila prvikrat v celoti objavljena partizanska in tabori??na proza, predvsem
Fragment iz dachauskih je?
: Kraigher se je tega pisanja lotil po branju in poslu?anju toliko napa?nih in krivi?nih sodb o internacijah in interniranih, delo pa je zaradi
dachauskih sodnih procesov
ostalo nedokon?ano.
V letih 1975?1989 je bil ponatisnjen, deloma pa tudi prvi? objavljen celotni opus Lojza Kraigherja v desetih knjigah zbirke
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
.
Leta 1958 je prejel
Pre?ernovo nagrado
za ?ivljenjsko delo.
Proza
- Kontrolor ?krobar
, roman, Maribor: Obzorja, 1973. (
COBISS
)
- Novele
, zbirka kratkih povesti in novel, Ljubljana: Slovenski knji?ni zavod, 1946. (
COBISS
)
- V zbirki: Domovina; ?iri, biri, biri; Drama na travniku; Petelini in koko?ke; Rimska procesija; Telegrafski drog;
Peter Drozeg
; Tat; Pti?ka v kletki; Romantika z de?ele; Kakor kralj na svoji zemlji.
- Mlada ljubezen
, roman, Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg, 1923. (
COBISS
)
- Na robu ?ivljenja
(ur. Stane Melihar), Ljubljana 1961. (
COBISS
)
Dramatika
- ?koljka
, drama v treh dejanjih, Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg, 1923. (
COBISS
)
- Umetnikova trilogija
, Ivanu Cankarju v spomin, Ljubljana: samozal., 1921. (
COBISS
)
- Na fronti sestre ?ive
, drama v treh dejanjih, Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1929. (
COBISS
)
Monografije
- Ivan Cankar I?II
, ?tudije o njegovem delu in ?ivljenju, spomini nanj, Ljubljana: Cankarjeva zalo?ba, 1954?1958. (
COBISS
)
- Du?an Moravec
:
Lojz Kraigher
. Ljubljana: Dr?avna zalo?ba Slovenije, 1990. (
COBISS
)
- Evald Koren
:
Kraigherjeva pozna pripovedna proza in evropski naturalizem
. Doktorska disertacija, 1978. (
COBISS
)
- Anton Dolenc
: Dr. Lojz Kraigher ? o?e slovenske medicinske fakultete.
Medicinski razgledi 19/4
(1980). (
COBISS
)
- Zvonka Zupani? Slavec
: Dr. Lojz Kraigher ? pisatelj, zdravnik, politik.
Med medicino in literaturo
(1995). (
COBISS
)
Portal:Literatura
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|
- ↑
data.bnf.fr
: platforma za odprte podatke
? 2011.
- ↑
https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/1280/lojz-kraigher