Kristijan IX. Danski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kristijan IX. Danski
danski kralj
Vladanje 15. november 1863 ? 29. januar 1906
Predhodnik Friderik VII.
Naslednik Friderik VIII.
vojvoda Schleswiga, Holsteina in Lauenburga
Vladanje 15. november 1863 ? 30. oktober 1864
Predhodnik Friderik VII. Danski
Naslednik vojvodine za Dansko izgubljene
Rojstvo 8. april 1818 ( {{padleft:1818|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:8|2|0}} ) [1] [2] […]
Gottorf [d] , Vojvodina Schleswig [d]
Smrt 29. januar 1906 ( {{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:29|2|0}} ) [1] [2] […] (87 let)
pala?a Amalienborg, Kopenhagen
Pokop
pokopan v roskildski katedrali
Zakonec Luiza Hessensko-Kasselska
Potomci
Rodbina Glucksbur?ani
O?e Friderik Viljem, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glucksburg
Mati Luiza Karolina Hessensko-Kasselska

Kristijan IX. , danski kralj, * 8. april 1818 , grad Gottorf v mestu Schleswig , † 29. januar 1906 , grad Amalienborg v Kopenhagnu .

Kristijan IX. je postal danski kralj, ko je glavna veja rodbine Oldenbur?anov ostala brez mo?kega naslednika in je tako za?etnik dinastije Glucksburg . Njegovi nasledniki so zasedli ve? evropskih vladarskih prestolov. Njegova potomca sta tudi sedanji britanski kralj Karel III. in danska kraljica Margareta II.

Takoj po Kristijanovem nastopu vladanja je izbruhnila druga schleswi?ko-holsteinska vojna, v kateri je Danska izgubila vojvodine Schleswig, Holstein in Lauenburg. Senco, ki je s porazom legal na Kristijanovo vladanje, je ?e stopnjevala njegova trdovratna podpora konservativnemu ministrskemu predsedniku Estrupu, ki je vladal v nasprotju z voljo parlamenta. Kljub za?etni nepopularnosti, ko je bil kralj v konfliktu z ve?jim delom prebivalstva, je ob koncu vladanja postal narodna ikona, zaradi dol?ine vladanja in zaradi visokih standardov njegove osebne morale.

Poreklo [ uredi | uredi kodo ]

Kristijan IX. je bil rojen na gradu Gottorf kot ?etrti sin Friderika Viljema, vojvode Schleswig-Holstein-Sonderburg-Beck, in Luize Karoline, h?erke kneza Karla Hessensko-Kasselskega.

Oldenbur?ani , Kristijanova rodbina, so bili od leta 1448 danski kralji in do leta 1460 de?elni gospodje v vojvodinah Schleswig in Holstein. Po mo?ki liniji, dolgi osem generacij, je bil Kristijan potomec danskega kralja Kristijana III. , a na kraljevi prestol ga je pripeljalo sorodstvo po ?enski liniji, ki je na Danskem tudi veljalo, kadar je mo?ka linija usahnila.

Potomci danskega kralja Kristijana III. so svoje vojvodsko posest skozi generacije vse bolj delili. Pravnuk Kristijana III., Avgust Filip, ki se je rodil Aleksandru, vojvodi Schleswig-Holstein-Sonderburg, je v Vestfaliji pridobil dvorec in posestvo Beck, po katerem se je za?ela njegova veja imenovati Schleswig-Holstein-Sonderburg-Beck. [4] Njegovi nasledniki so slu?bovali v Prusiji, Poljski in Rusiji, dokler se ni Avgust Filipov praprapravnuk, Kristijanov o?e, vrnil v Holstein slu?bovat v dansko vojsko. [5] Tam je sre?al in se poro?il (1810) s Kristijanovo materjo, princeso Luizo Karolino, tudi iz rodbine Oldenbur?anov, ki pa je bila sorodstveno veliko bli?e aktualnemu danskemu kralju Frideriku VI. ; bil je njen svak, saj je bil poro?en z njeno sestro Marijo, bil pa je tudi njen bratranec, saj je bila mati Marije in Luize Karoline, Luiza, sestra kralja Kristijana VII. , Friderikovega o?eta. O?e Luize Katarine, Luizin mo?, je bil nem?ki grof Karel Hessensko-Kasselski, vzgojen pri svojih sorodnikih na danskem dvoru; postal je danski feldmar?al in kraljevi namestnik v vojvodinah Schleswig in Holstein; [6] njegova rezidenca je bil grad Gottorf, kjer je bil rojen Kristijan.

Leta 1818 je na gradu Glucksburg blizu Flensburga umrla vdova zadnjega vojvode starej?e glucksbur?ke veje in kralj Friderik VI. je imenoval svojega svaka Friderika Viljema, Kristijanovega o?eta, za glucksbur?kega vojvodo; ta je spremenil svoj naziv v Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glucksburg in s tem osnoval mlaj?o vejo Glucksburg. [7] Dru?ina se je preselila v grad Glucksburg, kjer je Kristijan rasel pod strogim o?etovim o?esom. A leta 1831 je o?e umrl in mati je z desetimi otroki ostala brez dohodkov. Kralj Friderik VI. je postal skrbnik njenih otrok. [8]

?olanje in poroka [ uredi | uredi kodo ]

Kristijana so ?tirinajstletnega poslali v Kopenhagen na kadetsko akademijo. Zanj je kot za sina skrbel kraljevi par Friderik VI. in Marija, ki sta mu ?ivi ostali le dve h?erki. Kasneje je Kristijan ?tudiral ustavno pravo in zgodovino na univerzi v Bonnu . Po kon?anem ?tudiju je potoval po Evropi in na povratku v Berlinu odklonil ponudbo pruskega kralja Friderika Viljema IV. , da stopi v nem?ko vojsko. [9]

Potem ko je ?e leta 1838 neuspe?no zaprosil britansko kraljico Viktorijo za njeno roko (takoj po njenem kronanju), [10] se je leta 1842 poro?il s princeso Luizo, [11] svojo sestri?no v drugem kolenu, h?erko grofa Viljema Hessensko-Kasselskega, ki je bil danski general in guverner Kopenhagna, poro?en s sestro danskega kralja Kristijana VIII. , Luizo ?arloto. Kristijan in Luiza sta bila tako oba pravnuka danskega kralja Friderika V. in tudi pravnuka hessensko-kasselskega grofa Friderika II. [12] Po poroki sta lahko ?ivela v Kopenhagnu ?e dokaj nepoznana. Luisa je bila modra in energi?na ?ena z mo?nim vplivom na mo?a. V desetih letih mu je rodila ?est otrok.

Sorodstvene vezi Kristijana in Luize z danskimi kralji

Dolo?en za verjetnega prestolonaslednika [ uredi | uredi kodo ]

Ker zadnja dva danska kralja nista imela mo?kih naslednikov, je bilo vse bolj pere?e vpra?anje nasledstva ob morebitni smrti kralja Friderika VII., [13] ?e zlasti ker je bilo na Danskem mo?no tudi dedovanje po ?enski liniji, kadar ni bilo mo?kih potomcev, v nem?kih vojvodinah Holstein in Lauenburg, ki sta bili ?lanici Nem?ke zveze , pa ne. Nasledstvo v Schleswig-Holsteinu je zase zahteval ne?ak Friderika VI., Kristijan Avgust II. iz veje Schleswig-Holstein-Sonderburg-Avgustenburg. Poleg tega je v 1840-tih letih nem?ka nacionalna stranka v Schleswig-Holsteinu postavljala zahtevo po odcepitvi od Danske in vklju?itvi v Nem?ko zvezo. Napetosti so leta 1848 pripeljale do prve schleswi?ko-holsteinske vojne, katere epilog so leta 1852 postavile velike sile (Britanija, Francija, Rusija, Prusija, Avstrija) v t. i. londonskem protokolu, ki odcepitve niso dovolile, in so Kristijana dolo?ile za drugega pri?akovanega prestolonaslednika danske monarhije [14] (prvi prestolonaslednik je bil princ Ferdinand, mlaj?i brat kralja Kristijana VIII., ki pa je tudi bil brez otrok).

Niti kralj, niti Kristijan odlo?itve nista sprejela z navdu?enjem, morda zaradi njunega medsebojno hladnega odnosa. Voja?ko strogi naslednik lahkotneje razmi?ljujo?emu kralju ni bil v?e?, Kristijan in Luiza pa sta z neodobravanjem gledala na kraljevo morganati?no tretjo ?eno, igralko. [13] . Konservativni prestolonaslednik je nezaupanje vzbujal tudi mo?ni nacionalno-liberalni stranki.

Danski kralj [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1863 je umrl kronski princ Ferdinand in nenadoma kmalu za njim tudi kralj. Kristijan se je zna?el na prestolu kot Kristijan IX. Takoj je spet izbruhnilo vpra?anje pripadnosti Schleswig-Holsteina. Kristijan je pod pritiskom nacionalistov podpisal ?e pripravljeno t. i. novembrsko ustavo, ki je Schleswig integrirala v dansko dr?avo, kar je bila seveda kr?itev londonskega protokola. Sledila je druga schleswi?ko-holsteinska vojna (1864) med Dansko na eni in Prusijo in Avstrijo na drugi strani. Danska je vojno izgubila, vojvodine Schleswig, Holstein in Lauenburg so bile za Dansko izgubljene (Z odprtjem danskih kraljevih arhivov leta 2010 je postalo znano, da je Kristijan IX. leta 1866 na svojo roko ponudil pruskemu kralju Viljemu I. vklju?itev Danske v Nem?ko zvezo, ?e ostane Schleswig-Holstein v sklopu danske dr?ave. Kancler Bismarck je ponudbo odklonil.).

Danski poraz je za mnogo let vrgel senco na vladanje Kristijana IX. Veljal je za mla?nega, nezavzetega vladarja. Njegovo nepopularnost je ?e stopnjevala njegova vztrajna podpora konservativnemu prvemu ministru Estrupu. [15] Estrupovo vladanje (1875-94) so mnogi imeli za na pol diktatorsko. Ko so na volitvah leta 1884 konservativci dobili v parlamentu le malo sede?ev in parlament ni potrdil Estrupovega finan?nega prora?una, mu je nadaljevanje vladanja omogo?ala edino kraljeva podpora. Leta 1901 pa je kralj zaupal sestavo vlade zmerno liberalnemu profesorju Johanu Henriku Deuntzerju. Novi vladi je uspelo izpeljati nekaj pomembnih reform, predvsem dav?no. To je za?etek tradicionalnega danskega parlamentarizma; ob?utno je popravil kraljev ugled v njegovih zadnjih letih vladanja. [16]

V ?asu vladanja Kristijana IX. je Islandija , ?e vedno v okviru danske dr?ave, dobila svojo ustavo (1874). Nekoliko je napredovala socialna varnost, vpeljali so starostne pokojnine, ugodnosti za nezaposlene in za dru?ine (1891-92). Kljub za?etni nepopularnosti in mnogih let politi?nega spora, ko je bil kralj v konfliktu z ve?jim delom prebivalstva, je ob koncu vladanja postal narodna ikona, zaradi dol?ine vladanja in zaradi visokih standardov njegove osebne morale. [17]

?tirje od njegovih ?estih otrok so kot monarhi ali njihovi partnerji zasedli evropske prestole. Petega, Valdemarja, je bolgarska skup??ina izvolila za kneza Bolgarije (1886), a mu o?e ni dovolil sprejeti polo?aja. Uspehe otrok pripisujejo ambicijam kraljice Luize in pa dejstvu, da Danska ni bila velesila in tako ob zvezah kraljevih otrok ni bilo bojazni glede ru?enja evropskega politi?nega ravnote?ja.

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

Kristijan IX. z dru?ino, zbrano v vrtni dvorani pala?e Fredensborg leta 1883, naslikal danski slikar Laurits Tuxen

V zakonu Kristijana IX. in Luise (1817-98), princese Hessensko-Kasselske, se je rodilo ?est otrok:

  • Friderik VIII. (1843?1912), danski kralj ? Louisa ?vedsko-Norve?ka
  • Aleksandra (1844?1925) ? Edvard VII. , britanski kralj
  • Jurij I. (1845?1913), gr?ki kralj ? Olga Konstantinovna Romanova
  • Dagmar (1847?1928) ? Aleksander III. , ruski car
  • Thyra (1853?1933) ? Ernest Avgust, hannoverski volilni knez
  • Valdemar (1858?1939) ? Marija Orleanska.

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 Encyclopædia Britannica
  2. ↑ 2,0 2,1 SNAC ? 2010.
  3. ↑ 3,0 3,1 Lundy D. R. The Peerage
  4. ↑ Bramsen, str. 50
  5. ↑ Bramsen, str. 63
  6. ↑ Bramsen, str. 48
  7. ↑ Bramsen, str. 78-82
  8. ↑ Thorsøe, str. 523
  9. ↑ Thorsøe, str. 523-524
  10. ↑ Bramsen, str. 117-118
  11. ↑ Thorsøe, str. 524
  12. ↑ Luizin o?e, Viljem (†1867), je bil sin Friderika (†1837), brata Karla Hessensko-Kasselskega (†1836), Kristijanovega deda, o?e obeh bratov pa je bil Friderik II., grof Hessensko-Kasselski (†1785), praded Kristijana in Luize
  13. ↑ 13,0 13,1 Scocozza, str. 182
  14. ↑ Royal Ordinance
  15. ↑ Jacob Brønnum Scavenius Estrup
  16. ↑ Scocozza, str. 185-88
  17. ↑ Scocozza, str. 188

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Bramsen, Bo (1992). Huset Glucksborg. Europas svigerfader og hans efterslægt [Glucksbur?ka dinastija. Tast Evrope in njegovi nasledniki] . Kopenhagen: Forlaget Forum. ISBN   87-553-1843-6 .
  • Scocozza, Benito (1997). "Christian 9." Politikens bog om danske monarker [Politi?na knjiga o danskih monarhih] . Kopenhagen: Politikens Forlag. str. 182?189. ISBN   87-567-5772-7 .
  • Thorsøe, Alexander (1889). "Christian 9". Dansk biografisk Lexikon, tillige omfattende Norge for tidsrummet 1537-1814 . Kopenhagen: Gyldendals forlag. str. 3: 523?526. [1]
  • Royal Ordinance settling the Succession to the Crown on Prince Christian of Glucksburg . Prevedeno v angle??ino iz Hoelseth's Royal Corner , z dne 7. novembra 2011.
Kristijan IX.
Rojen: 15. november 1863 Umrl: 29. januar 1906
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Friderik VII. 		Kralj Danske
1863?1906 		Naslednik: 
Friderik VIII.
Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Kristijan IX. Danski .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kristijan_IX._Danski&oldid=6078299 ≪