Kraljevi observatorij
Kraljevi observatorij v Greenwichu; na vrhu oktogonske sobe je ?asovna krogla
Splo?ni podatki
Lokacija	Greenwich , London , Anglija
Koordinati	51°28′40″N 0°00′05″W  /  51.4777°N 0.0014°W  / 51.4777; -0.0014
Odprto	1675
Spletna stran
www.rmg.co.uk/royal-observatory

Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno angle?ko Royal Observatory, Greenwich (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO ); koda IAU 000) je observatorij , ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II. Temeljni kamen so polo?ili 10. avgusta. ^[1] Zgradil ga je Christopher Wren na temeljih gradu Greenwich v parku , vzhodno od Londona v Greenwichu s pogledom na Temzo . Tedaj je kralj ustanovil mesto kraljevega astronoma , ki je bil prvotno predstojnik astronomov za celotno Zdru?eno kraljestvo . Kraljevi astronom je bil tudi predstojnik Greenwi?kega observatorija in je skrbel za napredek astronomije in ?e posebej na za?etku za natan?na opazovanja gibanja nebes in leg zvezd stalnic, ter izbolj?evanja postopkov navigacije .

Lokacija [ uredi | uredi kodo ]

Od vladavine Viljema I. so bile na tem ozemlju pomembne stavbe. ^[2] Pala?a Placentia, na mestu dana?njega Pomorskega muzeja, je bila rojstni kraj tako Henrika VIII. kot njegovih h?era Marije I. in Elizabete I. ; Tudorji so Greenwi?ki grad, ki je stal na vrhu hriba, ki ga trenutno zaseda observatorij, uporabljali kot lovsko ko?o. Grad je bil domnevno najljub?i kraj Henrika VIII. za bivanje njegovih ljubic, tako da je lahko zlahka odpotoval iz pala?e, da bi jih videl. ^[3]

Leta 1676 je bila na gri?u Greenwich dokon?ana glavna stavba observatorija, zdaj znana kot Flamsteed House.

Ustanovitev [ uredi | uredi kodo ]

Ustanovitev kraljevega observatorija je leta 1674 predlagal sir Jonas Moore, ki je v vlogi generalnega geodeta prepri?al kralja Karla II., da je ustanovil observatorij, za njegovega direktorja pa je postavil Johna Flamsteeda. ^[4] Ordnance Office je bil odgovoren za izgradnjo observatorija, Moore pa je zagotovil klju?ne instrumente in opremo za observatorij na lastne stro?ke. Hi?o Flamsteed, prvotni del observatorija, je zasnoval sir Christopher Wren, verjetno mu je pomagal Robert Hooke, in je bila prva namensko zgrajena znanstvenoraziskovalna ustanova v Veliki Britaniji. Zgrajena je bila za 520 funtov (20 funtov nad prora?unom; kar ustreza 83.000 funtov leta 2021) iz ve?inoma recikliranih materialov na temeljih stolpa vojvode Humphreyja, predhodnika Greenwi?kega gradu, zaradi ?esar je bila poravnava zamaknjena za 13 stopinj s pravega severa, nekoliko na Flamsteedovo ?alost.

Moore je podaril dve uri, ki ju je izdelal Thomas Tompion in sta bili name??eni v 20 ?evljev visoko oktogonsko sobo, glavno sobo stavbe. Bili sta nenavadne zasnove, vsaka z nihalom dol?ine 4,0 m, name??enim nad ?tevil?nico ure, je dal obdobje ?tirih sekund in natan?nost, takrat neprimerljivo, sedem sekund na dan.

V prvotnem observatoriju so bili kraljevi astronom, njegov pomo?nik in njegova dru?ina ter znanstveni instrumenti, ki jih je Flamsteed uporabljal pri svojem delu na zvezdnih mizah. S?asoma je ustanova postala bolj uveljavljena ustanova, zahvaljujo? svojim povezavam z dolgotrajnimi vladnimi odbori (Board of Longitude in Board of Ordnance) in nadzorom odbora obiskovalcev, ustanovljenega leta 1710 in sestavljenega iz predsednika in ?lanov svet Kraljeve dru?be. ^[5] Do poznej?ega 18. stoletja je vklju?il dodatne odgovornosti, kot so izdajanje Navti?nega almanaha, svetovanje vladi o tehni?nih zadevah, raz?irjanje ?asa, meteorolo?ka in magnetna opazovanja ter izvajanje astrofotografije in spektroskopije. Fizi?na lokacija in ?tevilo osebja[14] sta se zaradi tega s?asoma pove?ala.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Stavbo, Flamsteedovo hi?o (Flamsteed House), izvirni del Observatorija, je zgradil Wren, verjetno s Hookovo pomo?jo. Tedaj je bila to prva namenska znanstvenoraziskovalna zgradba v Veliki Britaniji. Zgradili so jo z denarnim vlo?kom 520 ￡ (20 ￡ nad prora?unom), ve?inoma iz obstoje?ega gradbenega materiala na temeljih utrdbe vojvode Humphreyja. Postavili so jo 13 stopinj stran od pravega severa, zaradi ?esar je bil prvi kraljevi astronom John Flamsteed nejevoljen.

V zgradbi niso bili le znanstveni in?trumenti, namenjeni Flamsteedovemu delu o zvezdnih katalogih in preglednicah, temve? so s?asoma observatoriju nalo?ili ve? dodatnih obveznosti kot je ?asovna slu?ba in kasneje leta 1832 Urad Navti?nega almanaha njenega veli?anstva.

Nad Osmerokotno sobo, glavno sobo poslopja, so na vi?ino 20 ?evljev namestili dve uri , ki ju je izdelal za?etnik angle?kega urarstva Thomas Tompion . Izdelani sta bili nenavadno. Vsaka je imela nihalo dol?ine 13 ?evljev (3,96 m), name??eno nad ?tevil?nico s periodo ?tirih sekund. Njuni to?nosti sta bili tedaj brez primere - odstopali sta sedem sekund na dan. Kralj je izbral Tompiona in naro?il, da se morata uri navijati le enkrat na leto. Bili sta v veliko pomo? astronomom pri to?nih izra?unih.

Britanski astronomi so dolgo ?asa uporabljali Kraljevi observatorij za osnovo svojih meritev. Skozi zgradbo so zarisali ?tiri lo?ene poldnevnike . Osnova zemljepisne dol?ine , ni?elni poldnevnik , uveden leta 1851 in sprejet na mednarodni konferenci leta 1884, poteka skozi Airyjev tranzitni krog observatorija. Dolgo ?asa ga je ozna?eval medeninast trak, ki ga je sedaj zamenjal trak iz nerjavnega jekla. Od 16. decembra 1999 ga ozna?uje mo?an zeleni laser , ki osvetljuje londonsko severno no?no nebo.

Stari astronomski ni?elni poldnevnik so nadomestili s sodobnej?im. Ko je bil Greenwich ?e dejaven observatorij, so bile geografske koordinate vezane na krajevni splo??en sferoid , imenovan datum. Njegova povr?ina se je tesno prilegala krajevni srednji morski gladini , ki jo opisuje geoid . Po svetu so uporabljali ve? tak?nih osnovnih povr?in, ki so vsi imeli razli?ne sferoide, saj se srednja morska gladina valovito spreminja tudi do 100 m. Sodobni geodetski referen?ni sistemi, kot sta WGS 84 in ITRF, uporabljajo le en splo??en sferoid vezan na Zemljino masno sredi??e . Prehod z razli?nih sferoidov na enega svetovnega je povzro?il spremembe geografskih koordinat za ve? metrov in v?asih tudi za ve? sto metrov. Ni?ti poldnevnik teh sodobnih referen?nih sistemov je pribli?no 100 m vzhodno od greenwi?kega astronomskega poldnevnika, ki ga je ozna?eval medeninast trak.

Greenwi?ki srednji ?as (GMT) je do leta 1954 temeljil na opazovanjih, izvedenih na Kraljevem observatoriju. Od tedaj naprej so GMT izra?unavali prek opazovanj na drugih dejavnih observatorijih. GMT se sedaj obi?ajno imenuje univerzalni ?as in se izra?unava iz opazovanj zunajgalakti?nih radijskih virov ter pretvarja v ve? oblik, na primer UT0 (UT v oddaljenem observatoriju), UT1 (UT popravljen za polarno gibanje ) in UTC (UT v diskretnih sekundah SI znotraj 0,9 s UT1). Za ?asovno usklajenost ur na GMT je leta 1833 kraljevi astronom John Pond v observatorij namestil ?asovno kroglo . Krogla je ?e vedno v uporabi in vsakodnevno ozna?uje to?ni trenutek ure 1 (13:00) pozimi in v zahodnoevropskem poletnem ?asu (BST) poleti.

Danes je observatorij preurejen v muzej in hrani mnogo astronomskih ter navigacijskih naprav. Med njimi imajo posebno mesto Harrisonov nagrajeni kronometer H4 in njegovi trije predhodniki. Observatorij hrani tudi 28 pal?ni (711 mm) Grubbov refraktor , najve?ji svoje vrste v Zdru?enem kraljestvu. Shepherdova ura iz leta 1852, name??ena na zunanji strani zidu, je zgoden primer elektri?ne ure , ki jo je z elektri?nimi impulzi nadzirala ura v glavni zgradbi. Februarja 2005 so za?eli s prenovo, kjer bodo zgradili nov planetarij in dodatne razstavne prostore z izobra?evalnimi zmo?nostmi.

Ve?ino 20. stoletja delo ni potekalo v Greenwichu. Vsi oddelki so bili nazadnje tam leta 1924. Tega leta je ?eleznica za?ela vplivati na delo oddelka za magnetizem in meteorologijo , ki je bil prisiljen preseliti se v Abinger . Leta 1939 so med 2. svetovno vojno evakuirali mnogo oddelkov skupaj s preostalim Londonom na pode?elje (Abinger, Bradford in Bath ). Delo v observatoriju so omejili na najmanj?o mo?no mero.

Po vojni so se zaradi svetlobnega onesna?enja v Londonu leta 1947 odlo?ili, da bodo ve?ino oddelkov preselili v Grad Herstmonceux in v njegovo okolico s 320 akri (1,3 km² ) povr?ine, 70 km jugozahodno od Greenwicha pri Hailshamu v Vzhodnem Sussexu . ?eprav se je kraljevi astronom preselil v grad leta 1948, se je znanstveno osebje preselilo ?ele leta 1957, ko so zgradili nova poslopja observatorija. Kmalu zatem so vklju?ili ?e druge dlje delujo?e oddelke.

Leta 1967 so v Herstmonceuxu zgradili 2500 mm Daljnogled Isaaca Newtona , ki so ga leta 1979 preselili na Observatorij Roque de los Muchachos na ?panske Kanarske otoke . V letu 1990 so Kraljevi observatorij spet preselili, tokrat v Cambridge . Po odlo?itvi Znanstvenega sveta za fiziko delcev in astronomijo (PPARC) so ga leta 1998 zaprli. Postal je del Narodnega pomorskega muzeja (National Meritime Museum) (NMM)). Urad Navti?nega almanaha njenega veli?anstva so po zaprtju observatorija preselili v Laboratorij Rutherforda in Appletona (RAL) pri Didcotu v Oxfordshireu . Druge oddelke so preselili v edinbur?ko Astronomsko tehnolo?ko sredi??e Zdru?enega kraljestva (UK ATC). Na zemlji??u herstmonceux?kega gradu sedaj domujeta Mednarodno ?tudijsko sredi??e (ISC) kanadske Univerze Queen's iz Kingstona , Ontario in Znanstveno observatorijsko sredi??e (OSC).

Kronologija [ uredi | uredi kodo ]

• 1675 ? 22. junij, Kraljevi observatorij, ki ga je ustanovil kralj Karel II.
• 1675 ? 10. avgust, za?etek gradnje
• 1714 Longitude Act 1714 je ustanovil Board of Longitude (Komisarji za odkrivanje zemljepisne dol?ine) in Longitude rewards (nagrada za zemljepisno dol?ino). Kraljevi astronom je bil do razpustitve odbora leta 1828 vedno komisar za zemljepisno dol?ino po uradni dol?nosti.
• 1767 Peti kraljevi astronom Nevil Maskelyne je za?el objavljati ≫Pomorski almanah≪, ki temelji na opazovanjih na observatoriju
• 1818 Nadzor nad Kraljevim observatorijem je bil prenesen z Board of Ordnance na Admiralski odbor; takrat je bil observatorij zadol?en za vzdr?evanje pomorskega kronometra kraljeve mornarice.
• 1833 Za?eli so se dnevni ?asovni signali, ozna?eni s spu??anjem ?asovne kroglice
• 1838 ? Ekvatorialni teleskop Sheepshanks , name??en refrakcijski teleskop z odprtino 170 mm. ^[6]
• 1852 ?asovni signali so bili razporejeni po telegrafskih linijah.
• 1884 Mednarodna konferenca poldnevnikov v Washington D.C. odlo?i, da mora biti Greenwi?ki poldnevnik ni?elni poldnevnik za ves svet, kar ostaja stoletje.
• 1893 ? 28-pal?ni Great refractor je bil name??en. ^[7]
• 1899 Novi fizi?ni observatorij (zdaj znan kot Ju?na stavba) je bil dokon?an
• 1924 Urni ?asovni signali ( Greenwich Time Signal ) iz Kraljevega observatorija so bili prvi? oddani 5. februarja
• 1931 Yappov teleskop je bil naro?en
• 1948 Urad kraljevega astronoma je bil preseljen v Herstmonceux v East Sussex
• 1957 Kraljevi observatorij se je preselil v Herstmonceux in postal Kraljevi observatorij Greenwich (RGO). Mesto Greenwich se je preimenovalo v Stari kraljevi observatorij.
• 1984 Referen?ni poldnevnik IERS nadomesti Greenwi?ki poldnevnik kot glavni poldnevnik za svet. Njegova lokacija je tesno povezana s predhodnikom, vendar poteka pribli?no 102 metra vzhodno od njega.
• 1990 RGO se je preselil v Cambridge .
• 1998 RGO zaprt. Najdi??u v Greenwichu je bilo vrnjeno prvotno ime, Royal Observatory, Greenwich, in je postalo del Nacionalnega pomorskega muzeja.
• 2011 Greenwi?ki muzeji, vklju?no z ROG, so postali skupaj Royal Museums Greenwich .

Muzej observatorija [ uredi | uredi kodo ]

Stavbe observatorija v Greenwichu so postale muzej astronomskih in navigacijskih orodij, ki je del Royal Museums Greenwich. ^[8] Pomembni eksponati vklju?ujejo pionirski kronometer Johna Harrisona, znan kot H4, za katerega je prejel veliko nagrado odbora za zemljepisno dol?ino in njegove prej?nje tri pomorske ?asomerilce; vsi ?tirje so last Ministrstva za obrambo. Prikazani so ?tevilni dodatni urarski artefakti, ki dokumentirajo zgodovino natan?nega merjenja ?asa za navigacijske in astronomske namene, vklju?no s F.M., izdelanim v Rusiji sredi 20. stoletja. Fed?enkova ura (najbolj natan?na ura z nihalom, ki je bila kdaj izdelana v ve? izvodih). V njem so tudi astronomski instrumenti, ki se uporabljajo za opazovanje poldnevnikov, in 28-pal?ni ekvatorialni refrakcijski teleskop Grubb iz leta 1893, najve?ji te vrste v Zdru?enem kraljestvu. Shepherd Clock pred vrati observatorija je zgodnji primer elektri?ne podrejene ure.

Leta 1997 je observatorij obiskovalo 400.000 obiskovalcev na leto. ^[9]

Februarja 2005 se je za?ela 16 milijonov funtov vredna prenova, ki je vklju?evala nov planetarij ter dodatne razstavne galerije in izobra?evalne objekte; ROG je bil ponovno odprt 25. maja 2007 z novim planetarijem Petra Harrisona s 120 sede?i. ^[10]

Za eno leto med 2016 in 2017 je muzej poro?al o 2,41 milijonih obiskovalcev. ^[11]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Kraljevi observatorij Greenwich .

• Uradno spletno mesto of the Royal Museums Greenwich (RMG) ? including section on Royal Observatory Greenwich (ROG)
  • ROG on RMG website
• Online catalogue of the Royal Greenwich Observatory Archives (held at Cambridge University Library)
• "Where the Earth's surface begins?and ends" , Popular Mechanics , December 1930.
• HM Nautical Almanac Office
• Aerial View of The Royal Observatory, Greenwich at Google Maps
• Castle in the sky ? The story of the Royal Greenwich Observatory at Herstmonceux
• Map of the Royal Greenwich Observatory at Herstmonceux
• A Personal History of the Royal Greenwich Observatory at Herstmonceux Castle, 1948?1990 by George Wilkins, a former staff member
• The Observatory Science Centre
• Isaac Newton Group of Telescopes
• A pictorial catalogue of meridian markers