한국   대만   중국   일본 
Kordovski kalifat - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Kordovski kalifat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Khil?fat Qur?uba
????? ?????
929?1031
Kordovski kalifat okoli leta 1000
Kordovski kalifat okoli leta 1000
Status kalifat
Glavno mesto Qurtuba
Skupni jeziki klasi?na arab??ina , berber??ina , mozarab??ina , srednjeve?ka hebrej??ina
Religija
islam
Vlada monarhija
kalif  
? 929 ? 961
Abd Al Rahman III.
Zgodovina  
? Abd Al Rahman III. se razglasi za kordovskega kalifa [1]
929
? kalifat razpade na manj?a kraljestva
1031
Povr?ina
600.000 km 2
Danes del   Andora
  Gibraltar
  Maroko
  Portugalska
  ?panija

Kordovski kalifat ( arabsko ????? ??????, DIN Khil?fat Qur?uba, ?pansko Califato de Cordoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Cordobi .

Kalifat je nastal januarja 929, ko se je kordovski emir Abd Al Rahman III. iz Omajadske dinastije razglasil svojo neodvisnost od Abasidov v Bagdadu in se iz emirja preimenoval v kalifa . [2] Za to obdobje iberske zgodovine je bil zna?ilen velik razcvet trgovine in kulture in gradnja velikih mojstrovin andaluzijske arhitekture, vklju?no z Veliko mo?ejo v Cordobi.

Kalifat je razpadel v dr?avljanski vojni (fitna Al Andaluz) med nasledniki zadnjega kalifa Hi?ama II. in nasledniki njegovega dvornega komornika Al Mansurja. Leta 1031 je iz kalifata nastalo ve? majhnih neodvisnih muslimanskih kraljestev in emiratov - taif . [3]

Omajadska dinastija [ uredi | uredi kodo ]

Vzpon [ uredi | uredi kodo ]

Ko so Abasidi iz Bagdada leta 750 vrgli z oblasti dama??anske omajadske kalife in ubili zadnjega kalifa Marvana II. , je Abd Al Rahman , zadnji pre?iveli ?lan njihove dru?ine, pobegnil na Iberski polotok. Premagal je tamkaj?nje islamske vladarje, zveste Abasidom, priklju?il njihova ozemlja k svojemu in leta 756 ustanovil Kordovski emirat . [4]

Vladarji emirata so bili do 10. stoletja zadovoljni z naslovoma emir in sultan , dokler se ni Abd Al Rahman III. , delno zaradi strahu pred napadom Fatimidov iz Egipta , delno pa zato, ker so Fatimidi nameravali prevzeti naslov bagdadskih kalifov, sam razglasil za kalifa. [5] S to potezo je pri podlo?nikih pridobil velik ugled. [6]

Razcvet [ uredi | uredi kodo ]

Kalifat je v 10. stoletju do?ivel velik razcvet. Abd Al Rahman III. ni samo zdru?il Al Andaluza, ampak je z diplomacijo in na silo pod svojo oblast dobil tudi kr??anska kraljestva na severu Iberskega polotoka in ustavil prodiranje Fatimidov na svoja ozemlja v Maroku in Al Andaluzu. Okrepil je diplomatske odnose z berberskimi plemeni v severni Afriki in kr??anskimi kraljestvi na ozemljih sedanje Francije in Nem?ije in z Bizantinskim cesarstvom . [7] Po njegovi smrti leta 961 je na prestol pri?el njegov sin Al Hakam II. , ki je bolj ali manj nadaljeval o?etovo politiko. Ob?asno se je ukvarjal z revolucionarnimi kr??anskimi kralji in uporniki v severni Afriki, vendar se je trudil, da ne bi bil preoster. Za razliko od svojega o?eta je bil mnogo bolj odvisen od svojih svetovalcev. [8]

Propad [ uredi | uredi kodo ]

Smrt Al Hakama II. leta 976 je pomenila za?etek konca Kordovskega kalifata. Al Hakam je pred smrtjo za naslednika imenoval svojega deset let starega sina Hi?ama II. (vladal 976-1008). Ker otrok ni bil sposoben opravljati dr?avni?kih dol?nosti, se je za kalifa razglasil Al Hakamov glavni svetovalec Al Masur Ibn Abi Amir, bolj znan kot Almanzor . Almanzor je bil do njegove polnoletnosti uradno varuh malega prestolonaslednika, v resnici pa ga je osamil v Cordobi in medtem sistemati?no uni?eval svoje nasprotnike. [9] Svoj polo?aj je utrjeval tudi z dovoljenjem za priseljevanje Berberov iz severne Afrike.

Almanzorja sta po njegovi smrti leta 1008 nasledila najprej sin Abd Al Malik (Al Muzafar) in nato njegov brat Abd Al Rahman. Oba sta imela vsa pooblastila, ki so sicer pripadala Hi?amu II.. Ko je Abd Al Rahman februarja 1009 od?el na vojni pohod proti kralju Alfonzu V. Leonskemu, so se prebivalci Cordobe uprli in Abd Al Rahman se ni ve? vrnil. [10] [11]

Al Hakamova odlo?itev, da za kalifa imenuje svojega mladoletnega sina, je prenesla oblast z vladarja na njegove svetovalce. Naslov kalif je postal simboli?en in ni ve? pomenil vpliva in mo?i. Kalifat je za?elo pretresati nasilje in razli?ni revolucionarji so trdili, da so novi kalifi. Zadnji kordovski kalif je bil Hi?am III. (vladal (1027-1031). Kalifat je zaradi razli?nih konkuren?nih frakcij leta 1031 dokon?no razpadel na ve? taif , ve?inoma samostojnih emiratov in majhnih kraljestev.

?ivljenje v kalifatu [ uredi | uredi kodo ]

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Notranjost Velike mo?eje v Cordobi, ene od najve?jih mojstrovin omajadske arhitekture na Iberskem polotoku
Medina Azahara : vhod v pala?o prvega ministra

Cordoba je bila v obdobju kalifata kulturno sredi??e Al Andaluza. [12] V mestu se je zgradila Velika mo?eja v predmestju pa pala?no mesto Medina Azahara , polno dragocenosti in daril z vzhoda. Cordoba je bila tudi intelektualno sredi??e, v katerem so prevajali anti?na gr?ka besedila v arab??ino , latin??ino in hebrej??ino . V 10. stoletju je bila knji?nica Al Hakama II. z najmanj 400.000 zvezki ena izmed najve?jih na svetu. V tem obdobju so vladali tudi znosni odnosi med muslimani , kristjani in Judi , ki so trajali do leta 1492, ko so kr??anski osvajalci osvojili Al Andaluz in izgnali Jude iz ?panije.

Znaten napredek so dosegle tudi znanost , zgodovina , geografija , filozofija in gramatika [13] in dojemljivost za vzhodne kulture. Polihistor Zirjab (789-857), ki je ?ivel in deloval v Iraku , severni Afriki in nazadnje v Al Andaluzu, je bil zaslu?en za spremembo pri?esk in na?ina obla?enja in celo za uporabo zobne paste in dezodoransov.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Gospodarstvo kalifata je bilo zelo raznoliko in uspe?no. Prevladovalo je trgovanje s sredozemskimi dr?avami. Ponovno je o?ivela proizvodnja tkanin , keramike , stekla in kovinskih izdelkov. V kmetijstvu so vpeljali nove kulture, kot so ri? , lubenice , banane , jaj?evci in trda p?enica . Uvedli so tudi bolj?e namakalne sisteme, ki so jih poganjala vodna kolesa.

Dru?ba [ uredi | uredi kodo ]

Kordovski kalifat je bil etni?no, kulturno in versko zelo raznolika dru?ba.

Muslimansko manj?ino prebivalstva so sestavljali muslimani arabskega porekla, ki so zasedali najvi?je politi?ne in duhovni?ke polo?aje, muslimani berberskega porekla, ki so bili povezani predvsem z vojsko, in avtohtoni hispano-gotski spreobrnjenci, ki so sestavljali ve?ino muslimanske manj?ine in jih je bilo mogo?e najti v vseh dru?benih slojih. Velika ve?ina spreobrnjencev je imela znatno slab?i dru?beni polo?aj kot Arabci in Berberi.

Judovska manj?ina je ?tela 5 do 10% prebivalstva. Judje so bili ?tevilnej?i od Arabcev in pribli?no enako ?tevilni kot Berberi. Ve?ina se je ukvarjala s trgovanjem in nekaj intelektualnimi poklici.

Kr??anski Mozarabci, ve?inoma avtohtoni Iberci, so bili katoli?ki kristjani vizigotskega obreda, ki so govorili razli?ico latin??ine , podobno dana?nji ?pan??ini , portugal??ini ali katalon??ini z nekaj arabskega vpliva. Mozarabci so spadali v ni?ji dru?beni sloj. ?etudi so sprejeli nekaj navad pravih muslimanov, so morali pla?evati visoke davke in bili prikraj?ani za nekatere njihove dr?avljanske pravice.

Na vrhu dru?bene lestvice so bili vsekakor Arabci. Muslimani so imeli na splo?no mnogo vi?ji polo?aj kot Judje, slednji pa mnogo vi?jega kot kristjani. Kristjani in Judje so spadali med dhime - ljudi iz Knjige. Morali so pla?evati d?izjo, poseben davek za financiranje vojskovanja proti kr??anskim kraljestvom na severu. Musliman je bil na sodi??u bolj cenjen kor kristjan ali Jud. Za nekaj kaznivih dejanj, storjenih proti muslimanom, so bili kristjani in Judje stro?e kaznovani kot muslimani. Isto je veljalo tudi za kazniva dejanja, katerih ?rtev ni bil musliman.

Do 10. stoletja je bilo v Cordobi pribli?no 50 % muslimanov, v 11. stoletju pa je njihova udele?ba narasla na kak?nih 70 %. Pove?anje je bilo posledica prestopanja v islam, priseljevanja muslimanov iz severne Afrike in mno?i?nega izgona kristjanov po njihovem uporu nekaj desetletij pred tem. V tem ?asu se je pove?alo tudi priseljevanje Judov.

Seznam vladarjev [ uredi | uredi kodo ]

Zgodovinski zapisi ka?ejo, da so bili vsi andaluzijski emirji in kalifi iz Omajadske dinastije sinovi zasu?njenih konkubin, ve?inoma Iberk s severa Iberskega polotoka. Ustanovitelj dinastije, Abd Al Rahman I. , je bil sin Berberke, njegov sin in naslednik Hi?am I. pa sin Iberke. [14] To pomeni, da se je po ?ilah desetega vladarja iz Omajadske dinastije pretakala skoraj ?ista iberska kri, ?eprav je bil Y kromosom ?e vedno popolnoma arabski. [15]

Omajadski emirji [ uredi | uredi kodo ]

  • Abd Al Rahman I. (756-788)
  • Hi?am I. (788-796)
  • Al Hakam I. (796-822)
  • Abd Al Rahman II. (822-852)
  • Mohamed I. (852-886)
  • Almundir (886-888)
  • Abdalah (888-912)
  • Abd Al Rahman III. (912-929)

Omajadski kalifi [ uredi | uredi kodo ]

  • Abd Al Rahman III. (929-961)
  • Al Hakam II. (961?976)
  • Hi?am II., prvi? (976?1008)
  • Mohamed II. Kordovski (1008?1009)
  • Sulejman II. Kordovski, prvi? (1009?1010)
  • Hi?am II., drugi? (1010?1012)
  • Sulejman II. Kordovski, drugi? (1012?1016)
  • Abd Al Rahman IV. (1017)

Hamudidska dinastija, ki je za?asno prekinila vladavino Omajadov:

  • Ali Ibn Hamud Al Nasir (1016?1018)
  • Al Kasim Ibn Hamud Al Mamun, prvi? (1018?1021)
  • Jahja Ibn Ali Ibn Hamud Al Mutali (1021?1023)
  • Al Kasim Ibn Hamud Al Mamun, drugi? (1023)

Kalifi po vrnitvi Omajadov na oblast:

  • Abd Al Rahman V. (1023?1024)
  • Mohamed III. Kordovski (1024?1025)
  • medvladje: Jahja Ibn Ali Ibn Hamud Al Mutali (1025?1026)
  • Hi?am III. (1026?1031)

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ S. Azizur Rahman (2001), The Story of Islamic Spain , Goodword Books, New Delhi, str. 129, ISBN 978-81-87570-57-8 . Pridobljeno dne 5. septembra 2010.
  2. ↑ S. Barton (2004), A History of Spain , New York, Palgrave MacMillan, str. 38, ISBN 0-333-63257-5 .
  3. ↑ A.G. Chejne (1974), Muslim Spain: Its History and Culture , Minneapolis, The University of Minnesota Press, str. 43?49, ISBN 0-8166-0688-9 .
  4. ↑ Barton (2004), str. 37.
  5. ↑ Barton (2004), str. 38.
  6. ↑ B.F. Reilly (1993), The Medieval Spains , Cambridge, Cambridge University Press, str. 84, ISBN 0-521-39436-8 .
  7. ↑ Chejne (1974), str. 35.
  8. ↑ Chejne (1974), str. 37?38.
  9. ↑ Chejne (1974), str. 38?40.
  10. ↑ Chejne (1974), str. 42?43.
  11. ↑ Reilly (1993), str. 87?89.
  12. ↑ Barton (2004), str. 40?41.
  13. ↑ Barton (2004), str. 42.
  14. ↑ P. Guichard (1976), Al-Andalus: Estructura antropologica de una sociedad islamica en Occidente , Barral Editores, Barcelona, ISBN 84-211-2016-6 .
  15. ↑ B. Ambrosio, C. Hernandez, A. Noveletto, J.M. Dugoujon, J.N. Rodriguez, P. Cuesta, C. Fortes-Lima, R. Caderon (2010), Searching thie peopling of the Iberian Peninsula from the perspective of two Andalusian subpopulations: a study based on Y-chromosome haplogroups J and E , Collegium Antropologicum, 34, 4, str. 1215?1228, PMID 21874703 .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kordovski_kalifat&oldid=5119850 ≪