Kolaboracija

Kolaboracija (tudi kolaboracionizem ) izhaja iz besede "collaboration", kar pomeni sodelovanje. V slovenskem jeziku ozna?uje kakr?nokoli sodelovanje z nasprotnikom, ve?inoma voja?kim ( okupatorjem , zavojevalcem). Sam izraz se je za?el uporabljati med drugo svetovno vojno za sodelovanje z okupatorjem, belo gardo in domobranstvo ter je pridobil slab?alni prizvok izdaje naroda, v ?asu med in po drugi svetovni vojni pa je bil ve?inoma uporabljen kot opredelitev slovenskega fa?izma. Kolaboracija ni enozna?no dolo?ljiva, saj je lahko (v primeru kolaboracije na okupiranem ozemlju) a) izsiljena, b) prostovoljna, uporabljena v dobrobit okupiranemu prebivalstu in c) prostovoljna, uporabljena v skladu s cilji okupatorja. V zadnjem od treh primerov je kolaboracija negativen pojem.

Vrsta kolaboracije [ uredi | uredi kodo ]

Politi?na kolaboracija

Politi?ni kolaborant sodeluje s sovra?nikom zaradi enakih oz. podobnih politi?nih pogledov, ki se lahko razlikujejo od tedaj prevladujo?e politi?ne smeri, ali zaradi prisile. Najzna?ilnej?i primer samostojne politi?ne kolaboracije je sodelovanje norve?kega politika Vidkun Quislinga med drugo svetovno vojno (09. aprila 1940 je ob nem?ki okupaciji Norve?ke je izvedel dr?avni udar , ki je bil vnaprej podprt iz strani nem?kih nacisti?nih okupatorjev). Priimek Quisling je postal sinonim za nedovoljeno, zavr?eno sodelovanje z voja?kim nasprotnikom (glej kvizling ), v Sloveniji npr. ban Marko Natla?en , general Leon Rupnik in ljubljanski ?kof Gregorij Ro?man .

Voja?ka kolaboracija

Voja?ka kolaboracija ozna?uje sodelovanje z nasprotnikom na voja?kem podro?ju. To zajema dogovore o voja?kem na?rtovanju, delitev voja?kega plena, izmenjavo materialnih sredstev, zagotavljanje pomo?i, prostovoljno vklju?itev oboro?ene sile ter organiziranje policijskih in/ali voja?kih formacij. Pojem kolaboracija ni enozna?en, saj ozna?uje sodelovanje med zavezniki, ki pa se lahko tekom vojnega dogajanja spremenijo v nasprotnike. Takih primerov je ogromno: npr.: skupni napad Poljske, Francije, ZDA, Japonske in nekaterih drugih dr?av na novonastalo Sovjetsko zvezo, nato s kupna vojna Poljske in Francije proti Sovjetski zvezi (1919 - 1921) in kolaboracija z rusko Belo gardo, podpis tajnega sporazuma med Nem?ijo in Poljsko o boju proti komunisti?ni Sovjetski zvezi (1936), nato Munchenski sporazum let 1938 in nato Nem?ije in Sovjetske zveze, ki sta 23. avgusta 1939 podpisali znameniti pakt, poimenovan po zunanjih ministrih (Ribbentrop-Molotov) in v katerem sta se velesili dogovarjali o delitvi ozemelj. Sodelovanje se je kon?alo 22. junija 1941 z napadom Nem?ije na Sovjetsko zvezo. Kolaboracijo ZDA, VB, in SZ, kateri se je priklju?ila tudi Titova partizanska vojska, pa ne imenujemo kolaboracija ampak zavezni?tvo.

Pod voja?ko kolaboracijo lahko uvrstimo tudi sodelovanje Slovenskega domobranstva z Wehrmachtom v boju proti NOV in POJ , sporazum med NOB in nem?ko vojsko o nenapadanju iz leta 1944, pa tudi prisege vseh mobilizirancev v nem?ko vojsko in prisego ?tajreskega domobranstva (Wehrmannschaft). V teh primeru je kolaboracija prisilnega/izsiljenega zna?aja, saj ni ?lo za doseganje skupnih politi?nih ciljev. Po 45. ?lenu Haa?kih konvencij (1907) je sicer izsiljena voja?ka prisega prepovedana.

O potrebnem in dovoljenem sodelovanju v ?asu vojnega stanja med okupatorjem in okupiranim prebivalstvom so se sicer dogovarjali na haa?kih konvencijah .

Upravna kolaboracija

Upravna kolaboracija zajema ljudi, ki so zasedali pomembne civilne polo?aje (npr. ?upani , civilni uradniki ,...) in so po okupaciji ostali na svojem delovnem mestu in sodelovali z zasedbeno silo. To je kolaboracija, ki je gledano iz moralnega vidika pravzaprav potrebna, saj se ?ivljenje v okupiranem ozemlju nadaljuje in bi bilo brez sodelovanja ?e obstoje?ih administrativnih in upravnih organov za okupirano prebivalstvo bistveno slab?e. Po 43. ?lenu Haa?ke konvencije iz leta 1907 je okupator dol?an ohraniti obstoje?i red in mir na okuprianem ozemlju, po 48. ?lenu pa mora skrbeti za pobiranje davkov in ostalih prispevkov.