한국   대만   중국   일본 
Kjoto - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Kjoto

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kjoto

京都市
Dolo?eno mesto
Kjoto mesto
Od vrha levo: Tempelj Kijomizu , grad Nid?o , Kinkaku-d?i , Bambusov gozd Ara?ijama, Nanzen-d?i , Cesarska vila Kacura , skalnjak v Rjoan-d?i , tristopenjska Pagoda v templju Kijomizu-dera, sveti??e ?imogamo, Fu?imi Inari-tai?a , sveti??e Heian in Kjotska cesarska pala?a
Zastava Kjoto
Zastava 		Uradni pečat Kjoto
Pe?at
Zemljevid
Lega Kjota v prefekturi Kjoto
Lega Kjota v prefekturi Kjoto
Kjoto se nahaja v Japonska
Kjoto
Kjoto
 
Koordinati : 35°0′42″N 135°46′6″E  /  35.01167°N 135.76833°E  / 35.01167; 135.76833
Dr?ava Japonska
Regija Kansai
Prefektura prefektura Kjoto
Ustanovitev 794
Upravljanje
 ? Telo Mestna skup??ina
 ? ?upan Daisaku Kadokava
Povr?ina
 ? Dolo?eno mesto 827,83 km 2
Najvi?ja
971 m
Najni?ja
9 m
Prebivalstvo
  (1. oktober 2020) [1]
 ? Dolo?eno mesto 1.463.723
 ? Rang 9.
 ? Gostota 1.800 preb./km 2
 ?  Metropolitansko obm. 3.783.014
?asovni pas UTC+9 ( Japonski standardni ?as )
- Drevo vrba ?alujka , pahlja?asti javor in japonski cercidifil
- cvet Camellia , Azalea in japonska ?e?nja
Spletna stran [ www.city.kyoto.lg.jp www.city.kyoto.lg.jp ]
Kjoto
"Kyoto" in kand?i
Japonsko ime
Hiragana きょうと
Katakana キョウト

Kjoto ( japonsko 京都 , latinizirano:  Kj?to , izgovorjava  [k?o?ːto] ), uradno mesto Kjoto ( 京都市 , Kj?to-?i , izgovorjava  [k?oːto??i] ), je glavno mesto prefekture Kjoto na Japonskem . Kjoto, ki le?i v regiji Kansai na otoku Hon?u , je del metropolitanskega obmo?ja Keihan?in skupaj z Osako in Kobejem . Od leta 2021 ima mesto 1,45 milijona prebivalcev. Mesto je kulturno sidro precej ve?jega metropolitanskega obmo?ja, znanega kot Veliki Kjoto, metropolitanskega statisti?nega obmo?ja (MSA), kjer po popisu ?ivi 3,8 milijona ljudi.

Kjoto je ena najstarej?ih ob?in na Japonskem, saj jo je leta 794 cesar Kanmu izbral za nov sede? japonskega cesarskega dvora. Prvotno mesto, imenovano Heian-kjo , je bilo urejeno v skladu s tradicionalnim kitajskim feng ?ujem po vzoru starodavne kitajske prestolnice ?angan / Luojang. Japonski cesarji so vladali iz Kjota v naslednjih enajstih stoletjih do leta 1869. To je bilo prizori??e ?tevilnih klju?nih dogodkov iz obdobja Muroma?i , obdobja Sengoku in bo?inske vojne , kot so vojna ?nin, incidenta Hon?-d?i, Kinmon in bitka pri Toba?Fu?imi. Prestolnica je bila po obnovi Meid?i prestavljena iz Kjota v Tokio . Sodobna ob?ina Kjoto je bila ustanovljena leta 1889. Mesto je bilo med drugo svetovno vojno obvarovano pred obse?nim uni?enjem, zaradi ?esar se je njegova predvojna kulturna dedi??ina ve?inoma ohranila.

Kjoto velja za kulturno prestolnico Japonske in je glavna turisti?na destinacija. Je dom ?tevilnih budisti?nih templjev, ?intoisti?nih sveti??, pala? in vrtov, od katerih jih je Unesco nekatere skupno uvrstil na seznam svetovne dedi??ine. Pomembne znamenitosti so Kjotska cesarska pala?a , tempelj Kijomizu ( Kijomizu-dera ), Kinkaku-d?i , Ginkaku-d?i in Kjotski stolp . Kjoto je tudi sredi??e visoko?olskega izobra?evanja v dr?avi, njegove institucije pa vklju?ujejo Kjotsko univerzo, drugo najstarej?o univerzo na Japonskem.

Ime [ uredi | uredi kodo ]

V japon??ini se je Kjoto prej imenoval Kj? (京), Mijako (都), Kj? no Mijako (京の都) in Kei?i (京師). V 11. stoletju se je mesto uradno imenovalo Kj?to (京都, ≫glavno mesto≪), iz srednjekitajskega kiang-tuo (prim. mandarinsko d??ngd? ). [3] Potem ko je bil sede? cesarja prestavljen v mesto Edo in se je to mesto preimenovalo v T?kj? (東京, kar pomeni ≫vzhodna prestolnica≪), je bil Kjoto na kratko znan kot Saikj? (西京, kar pomeni ≫zahodna prestolnica≪). Kot glavno mesto Japonske od leta 794 do 1868 se Kjoto v?asih imenuje tiso?letna prestolnica (千年の都).

V zgodovini so tuja imena mesta vklju?evala Kioto in Miaco ali Meaco. [4] [5]

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Kjoto je v dolini, delu Jama?iro (ali Kjoto) kotline, v vzhodnem delu gorate regije, znane kot vi?avje Tamba. Kotlina Jama?iro je s treh strani obdana z gorami, znanimi kot Higa?ijama, Kitajama in Ni?ijama, z najve?jo vi?ino pribli?no 1000 metrov nad morsko gladino. Posledica tak?ne notranje lege so vro?a poletja in mrzle zime. V kotlini te?ejo tri reke, reka Ud?i na jugu, reka Kacura na zahodu in reka Kamo na vzhodu. Mesto Kjoto zavzema 17,9 % ozemlja v prefekturi Kjoto in ima skupno povr?ino 827,9 kvadratnih kilometrov.

Kjoto le?i na vrhu velike naravne podzemne vode, ki mestu zagotavlja veliko vodnjakov sladke vode. Zaradi obse?ne urbanizacije se koli?ina de?ja, ki odteka v podzemlje, zmanj?uje, vodnjaki po vsem obmo?ju pa se su?ijo vse hitreje.

Kjoto ima vla?no subtropsko podnebje ( Koppnova podnebna klasifikacija Cfa ) z izrazitimi sezonskimi nihanji temperature in padavin. Poletja so vro?a in vla?na, zime pa razmeroma hladne z ob?asnimi sne?nimi padavinami. De?evno obdobje v Kjotu se za?ne okoli sredine junija in traja do konca julija ter se nadomesti z vro?o in son?no drugo polovico poletja. Kjoto je tako kot ve?ina pacifi?ke obale in osrednjih obmo?ij Japonske poleti in jeseni nagnjen k tajfunom .

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

Kjoto je bilo najve?je mesto na Japonskem do poznega 16. stoletja, ko sta njegovo prebivalstvo presegla Osaka in Edo. [6] Pred drugo svetovno vojno je Kjoto tekmoval s Kobejem in Nagojo za ?etrto ali peto najve?je mesto na Japonskem. Ker se je izognilo ve?ini vojnih uni?enj, je bilo leta 1947 ponovno tretje najve?je mesto. Do leta 1960 je spet padlo na peto, do leta 1990 pa na sedmo. Od leta 2020 je po ?tevilu prebivalcev deveto najve?je mesto na Japonskem. Vendar se ?tevilo prebivalcev mesta pove?a med obi?ajnim delovnim ?asom in Kjoto se uvr??a na sedmo mesto na Japonskem glede na dnevno prebivalstvo. [7]

Pribli?no 55 % celotnega prebivalstva prefekture Kjoto je koncentriranega v mestu Kjoto, kar je najvi?je razmerje med prefekturami na Japonskem.

Upravna delitev [ uredi | uredi kodo ]

Mesto Kjoto je razdeljeno na enajst oddelkov (?, ku ). Ob?insko vlado Kjota vodita ?upan in mestni svet. Osrednji predeli, ki so zahodno od reke Kamo, so majhni in gosto poseljeni. Mestna hi?a je v Nakagj?-ku, uradi kjotske prefekture pa so v Kamigj?-ku.

Oddelki Kjota
Ime Karta Kjota
Romad?i Kand?i ?tev. prebivalcev Povr?ina v km 2 gosatota na km 2
1 Fu?imi-ku 伏見? 280.655 61,66 4600
Map of Kyoto's wards
2 Higa?ijama-ku 東山? 39.044 7,48 5200
3 Kamigj?-ku 上京? 85.113 7,03 12.000
4 Kita-ku 北? 119.474 94,88 1300
5 Minami-ku 南? 99.927 15,81 6300
6 Nakagj?-ku - (administrative center) 中京? 110.430 7,41 15.000
7 Ni?ikj?-ku 西京? 150.962 59,24 2500
8 Sakj?-ku 左京? 168.266 246,77 680
9 ?imogj?-ku 下京? 82.668 6,78 12.000
10 Ukj?-ku 右京? 204.262 292,07 700
11 Jama?ina-ku 山科? 135.471 28,7 4700

Mestna krajina [ uredi | uredi kodo ]

Kjoto vsebuje pribli?no 2000 templjev in sveti??. [8] Glavno poslovno okro?je je ju?no od Kjotske cesarske pala?e. V sredi??u mesta je ve? pokritih nakupovalnih arkad, ki so odprte samo za pe?ce, kot sta ulica Terama?i in ?inkj?goku.

Prvotno mesto je bilo urejeno v skladu s tradicionalnim kitajskim feng ?ujem po vzoru starodavne kitajske prestolnice ?angan/Luojang. Cesarska pala?a je bila obrnjena proti jugu, zaradi ?esar je bil Ukj? (desni sektor prestolnice) na zahodu, medtem ko je Sakj? (levi sektor) na vzhodu. Ulice v sodobnih predelih Nakagj?, ?imogj? in Kamigj?-ku ?e vedno sledijo mre?astemu vzorcu. Okoli?ka obmo?ja ne sledijo istemu mre?nemu vzorcu kot sredi??e mesta, ?eprav se ulice po vsem Kjotu imenujejo po imenu, kar je v ve?ini regij na Japonskem redko.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Izvor [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Heian-kjo .
Daidairi (pala?a v sredi??u) in mestna pokrajina Heian-kjo

?tevilni arheolo?ki dokazi ka?ejo, da se je ?love?ka naselitev na obmo?ju Kjota za?ela ?e v paleolitskem obdobju, [9] ?eprav ni ohranjenega veliko objavljenega gradiva o ?love?ki dejavnosti v regiji pred 6. stoletjem, okoli tega ?asa naj bi bilo ustanovljeno sveti??e ?imogamo.

V 8. stoletju, ko se je mogo?na budisti?na duhov??ina vpletla v zadeve cesarske vlade, se je cesar Kanmu odlo?il za premestitev prestolnice, da bi jo oddaljil od klerikalne ustanove v Nari . Njegova zadnja izbira za lokacijo je bila vas Uda v okro?ju Kadono v provinci Jama?iro. [10]

Novo mesto Heian-kjo (平安京, ≫prestolnica miru in spokoja≪), pomanj?ana replika tedanje prestolnice kitajske dinastije Tang ?angan , [11] je leta 794 postalo sede? japonskega cesarskega dvora, s ?imer se je za?elo obdobje Heian japonske zgodovine. ?eprav so voja?ki vladarji ustanovili svoje vlade v Kjotu ( ?ogunat Muroma?i ) ali v drugih mestih, kot sta Kamakura (?ogunat Kamakura) in Edo ( ?ogunat Tokugava ), je Kjoto ostal glavno mesto Japonske do prenosa cesarskega dvora v Tokio leta 1869 v ?asu cesarske obnove.

Srednji vek [ uredi | uredi kodo ]

Raku?? rakugai zu , upodobitev osrednjega Kjota iz 16. stoletja, vklju?no s Gion Macuri (na sredini) in Kijomizu-dera (zgoraj desno)

V obdobju Sengoku je mesto utrpelo obse?no uni?enje v vojni ?nin 1467?1477 in si ni zares opomoglo do sredine 16. stoletja. [12] Med vojno so se bitke med samurajskimi frakcijami prelile na ulice in vklju?evale tudi dvorno plemstvo ( kuge ) in verske frakcije. Plemi?ke dvorce so spremenili v trdnjave, po mestu izkopali globoke rove za obrambo in po?arne pasove, ?tevilne zgradbe pa po?gale. Mesto od takrat ni videlo tako obse?nega uni?enja.

V poznem 16. stoletju je Tojotomi Hidejo?i rekonstruiral mesto z gradnjo novih ulic, da bi podvojil ?tevilo ulic v smeri sever?jug v osrednjem Kjotu in ustvaril pravokotne bloke, ki so nadomestili starodavne kvadratne bloke. Hidejo?i je zgradil tudi zemeljske zidove, imenovane odoi (御土居), ki obkro?ajo mesto. Ulica Terama?i v sredi??u Kjota je budisti?na tempeljska ?etrt, kjer je Hidejo?i zdru?il templje v mestu.

Zgodnja moderna doba [ uredi | uredi kodo ]

V obdobju Edo je gospodarstvo mesta cvetelo kot eno od treh ve?jih mest na Japonskem, druga sta bila Osaka in Edo. Ob koncu obdobja je upor Hamagurija leta 1864 po?gal 28.000 hi? v mestu, kar je pokazalo nezadovoljstvo upornikov do ?ogunata Tokugava. [13]

  • Prizori v Kjotu in okolici (okoli 1615)
    Prizori v Kjotu in okolici (okoli 1615)
  • Zemljevid Heian-kjo, 1696
    Zemljevid Heian-kjo, 1696
  • Grad Fušimi
    Grad Fu?imi

Moderno obdobje [ uredi | uredi kodo ]

Na za?etku obdobja Meid?i je cesarjeva selitev iz Kjota v Tokio leta 1869 oslabila gospodarstvo mesta. Sodobno mesto Kjoto je bilo ustanovljeno 1. aprila 1889. Gradnja kanala jezera Biva leta 1890 je bil eden od ukrepov za o?ivitev mesta. Prebivalstvo mesta je leta 1932 preseglo milijon. [14]

  • Pogled na Kjoto iz hondōja Kijomizudera. – 1870-ta[15]
    Pogled na Kjoto iz hond?ja Kijomizudera. ? 1870-ta [15]
  • akvadukt Nanzenji
    akvadukt Nanzenji

Sodobna zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Kjotski mednarodni konferen?ni center

Ob koncu druge svetovne vojne so Zdru?ene dr?ave razmi?ljale o tem, da bi na Kjoto izstrelile atomsko bombo, ker je imel kot intelektualno sredi??e Japonske dovolj veliko prebivalstvo, da bi morda prepri?ala cesarja, naj se preda. [16] Na koncu je bilo mesto na vztrajanje Henryja L. Stimsona, vojnega ministra v administraciji Roosevelta in Trumana, umaknjeno s seznama tar? in zamenjano z Nagasakijem. Mesto je bilo v veliki meri obvarovano tudi od konvencionalnega bombardiranja, ?eprav so manj?i zra?ni napadi povzro?ili ?rtve. [17] Med okupacijo sta imela ?esta ameri?ka armada in I. korpus sede? v Kjotu. [18]

Posledi?no je Kjoto eno redkih japonskih mest, ki ima ?e vedno veliko predvojnih stavb, kot so tradicionalne mestne hi?e, znane kot ma?ija . Vendar pa modernizacija nenehno razgrajuje tradicionalni Kjoto v korist novej?e arhitekture, kot je kompleks postaje Kj?to.

Kjoto je postal mesto, dolo?eno z vladnim odlokom 1. septembra 1956. Leta 1997 je Kjoto gostil konferenco, ki je privedla do protokola o emisijah toplogrednih plinov (Okvirna konvencija Zdru?enih narodov o podnebnih spremembah).

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Gospodarski center Kjota
Sede? Nintendo

Informacijska tehnologija in elektronika sta klju?ni industriji v Kjotu. V mestu je sede? podjetij Nintendo, Intelligent Systems, SCREEN Holdings, [19] Tose, Hatena, Omron, [20] Kyocera, Shimadzu, [21] Rohm, Horiba, Nidec Corporation, Nichicon, Nissin Electric in GS Yuasa.

Doma?i in mednarodni turizem pomembno prispevata h kjotskemu gospodarstvu. Leta 2014 je mestna vlada objavila, da je Kjoto obiskalo rekordno ?tevilo turistov. [22] Zaradi mo?nega upada turizma med pandemijo COVID-19 je ?upan leta 2021 priznal ≫mo?nost bankrota v naslednjem desetletju≪ in napovedal kr?enje delovnih mest v upravi ter zmanj?anje socialne pomo?i, vklju?no z zmanj?anjem sredstev za doma?o oskrbo. [23]

Glavna industrija Kjota so tudi tradicionalne japonske obrti; kjotski tkalci kimonov so ?e posebej znani in mesto ostaja glavno sredi??e izdelave kimonov.

Varjenje sakeja je ?e ena pomembna tradicionalna industrija v Kjotu; sede? glavnih proizvajalcev sakeja Gekkeikan in Takara Holdings pa je v Kjotu.

Druga pomembna podjetja s sede?em v Kjotu so Aiful, Ishida, Nissen Holdings, Gyoza no Ohsho, Sagawa Express, Volks in Wacoal.

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Cukemono trgovina na ulici Ni?iki

?eprav so ga v enajstih stoletjih cesarske prestolnice opusto?ile vojne, po?ari in potresi, Kjoto v drugi svetovni vojni ni bil popolnoma uni?en. Z osebnim posredovanjem vojnega sekretarja Henryja L. Stimsona so ga odstranili s seznama tar? atomske bombe, saj je Stimson ?elel re?iti to kulturno sredi??e, ki ga je poznal iz medenih tednov in kasnej?ih diplomatskih obiskov. [24] [25]

Kjoto je bil in ?e vedno ostaja japonsko kulturno sredi??e. V samem mestu je pribli?no 20 % japonskega nacionalnega bogastva in 14 % pomembnih kulturnih dobrin. Japonska vlada na?rtuje, da bo agencijo za kulturne zadeve leta 2023 preselila v Kjoto.

Gej?e v Kjotu

S svojimi 2000 verskimi objekti ? 1600 budisti?nimi templji in 400 ?intoisti?nimi sveti??i ter nedotaknjenimi pala?ami, vrtovi in arhitekturo ? je eno najbolje ohranjenih mest na Japonskem. Med najbolj znanimi templji na so tempelj Kijomizu , veli?asten lesen tempelj, podprt s stebri na pobo?ju gore; Kinkaku-d?i , tempelj zlatega paviljona; Ginkaku-d?i , tempelj srebrnega paviljona in Rjoan-d?i , znan po svojem skalnjaku. Heian d?ing? je ?intoisti?no sveti??e, zgrajeno leta 1895, v ?ast cesarske dru?ine ter v spomin na prvega in zadnjega cesarja, ki sta prebivala v Kjotu. Tri posebna mesta so povezana s cesarsko dru?ino: obmo?je Kjoto Gjoen, vklju?no s kjotsko cesarsko pala?o in cesarsko pala?o Sent?, domovinama japonskih cesarjev ve? stoletij; cesarska vila Kacura , eden najbolj?ih arhitekturnih zakladov v dr?avi in cesarska vila ?ugakuin, e enim najbolj?ih japonskih vrtov. Poleg tega so v templju Senju-d?i grobnice cesarjev od ?id?? do Komei.

Druge znamenitosti v Kjotu so Ara?ijama, ?etrti gej? Gion in Ponto-??, filozofska pot in kanali, ki vodijo nekatere starej?e ulice.

Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota so na Unescovem seznamu svetovne dedi??ine. Sem spadajo sveti??a Kamo (Kami in ?imo), Kj?-?-Gokokuji (T?-d?i), Kijomizu-dera, Daigo-d?i, Nina-d?i, Saih?-d?i (Kokedera), Tenrj?-d?i, Rokuon-d?i (Kinkaku-d?i), D?i??-d?i (Ginkaku-d?i), Rjoan-d?i, Hongan-d?i, K?zan-d?i in grad Nid??, ki so ga zgradili predvsem ?oguni Tokugava. Na seznamu so tudi druge lokacije zunaj mesta.

Kjoto je znan po svoji obilici okusne japonske hrane in kuhinje. Posebne okoli??ine Kjota kot mesta, ki je oddaljeno od morja in je dom ?tevilnih budisti?nih templjev, so povzro?ile razvoj razli?nih zelenjadnic, zna?ilnih za obmo?je Kjota (京野菜, kj?-jasai ). Najstarej?a restavracija v Kjotu je Honke Ovarija , ki je bila ustanovljena leta 1465. [26]

Japonska televizijska in filmska industrija imata sredi??e v Kjotu. ?tevilni d?idaigeki , ?anr akcijskih filmov, Tv in video iger s samuraji , so bili posneti pri Toei Uzumasa Eigamura. [27] Eigamura, filmski set in tematski park v enem, predstavlja replike tradicionalnih japonskih stavb, ki se uporabljajo za d?idaigeki . Med sklopi so replika starega Nihonba?ija (most na vhodu v Edo), tradicionalna stavba sodi??a, k?ban (policijska postaja) iz obdobja Meid?i in del nekdanje ?etrti rde?ih lu?i Jo?ivara . Pravo snemanje filma poteka ob?asno, obiskovalci pa so vabljeni, da opazujejo dogajanje.

Nare?je, ki se govori v Kjotu, je znano kot Kj?-kotoba ali Kj?to-ben , sestavni dialekt nare?ja Kansai. Do poznega obdobja Edo je bil kjotski dialekt de facto standardna japon??ina, ?eprav ga je od takrat nadomestila sodobna standardna japon??ina. Tradicionalni kjotski izrazi vklju?ujejo vljudno kopulo dosu , ?astno glagolsko kon?nico -haru in pozdravno frazo oko?i-jasu .

Unescova dedi??ina [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota ? .

Unescov seznam svetovne dedi??ine Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota (mesta Kjoto, Uji in Otsu) vklju?uje 17 lokacij v Kjotu, Uji v prefekturi Kjoto in ?tsu v prefekturi ?iga. Obmo?ja so bila leta 1994 razgla?ena za svetovno dedi??ino.

Muzeji [ uredi | uredi kodo ]

Kjotski mednarodni muzej mange
Kjotski botani?ni vrt
  • Vrt in muzej Hakusasonso Ha?imoto Kansecu ( 白沙村? 橋本?雪記念館 )
  • Muzej Hosomi ( 細見美術館 )
  • Muzej Joutenkaku ( 承天閣美術館 )
  • Muzej Kitamura ( 北村美術館 )
  • Muzej umetnosti Korjo ( 高麗美術館 )
  • Muzej orgel Kjoto Ara?ijama ( 京都嵐山オルゴ?ル美術館 )
  • Kyoto Art Center ( 京都芸術センタ? )
  • Kjotski botani?ni vrt ( 京都府立植物園 )
  • Arheolo?ki muzej mesta Kjoto ( 京都市考古資料館 )
  • Kjoto City Heiankyo Sosei-Kan Museum ( 京都市平安京創生館 )
  • Kjotski mednarodni muzej mange ( 京都?際マンガミュ?ジアム )
  • Muzej Kjoto Kalejdoskop ( 京都万華鏡ミュ?ジアム )
  • Kjotski mestni muzej umetnosti ( 京都市美術館 )
  • Kjotski muzej za svetovni mir ( ?際平和ミュ?ジアム )
  • Kjotski muzej tradicionalnih obrti ( 京都?統産業ふれあい館 )
  • Narodni muzej Kjoto ( 京都?立博物館 )
  • Kjotski prefekturni vrt lepih umetnosti ( 京都府立陶板名?の庭 )
  • Kjotski prefekturni muzej lepih umetnosti In?o-Domoto ( 京都府立堂本印象美術館 )
  • Kjotski ?elezni?ki muzej ( 京都?道博物館 )
  • Muzej kjotske univerze ( 京都大??合博物館 )
  • Kjotski muzej ( 京都府京都文化博物館 )
  • Kjotski muzej Namikawa Cloisonne ( ?河靖之七?記念館 )
  • Narodni muzej moderne umetnosti, Kjoto ( 京都?立近代美術館 )
  • Umetnostni muzej Nomura ( 野村美術館 )
  • Muzej Oni?i Seivemon ( 大西?右衛門美術館 )
  • Muzej Raku ( ?美術館 )
  • Muzej zgodovine Rjozen ( 幕末維新ミュ?ジアム ?山?史館 )
  • Sen-oku Hakuko Kan ( 泉屋博古館 )
  • ?igureden ( 時雨殿 )
  • Muzej plo?evinastih igra? ( ブリキのおもちゃ博物館 )
  • Toei Kjoto Studio Park ( 東映太秦映?村 )
  • Muzej Jurinkan ( 藤井?成?有?館 )

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Kjoto je pobraten z: [28]

Partnerska mesta [ uredi | uredi kodo ]

Poleg pobratenih mest, ki vklju?ujejo ve?plastno sodelovanje, je Kjoto ustvaril sistem partnerskih mest , ki se osredoto?ajo na sodelovanje na podlagi dolo?ene teme. Trenutno ima Kjoto dogovore o partnerskih mestih z naslednjimi mesti: [31]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 ≫2020 Population Census≪ . Pridobljeno 16. julija 2022 .
  2. ↑ ≫京都都市?の範?及び取組≪ (v japon??ini). 京都都市?自治?ネットワ?ク. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 24. aprila 2017 . Pridobljeno 16. julija 2022 .
  3. ↑ Lowe, John. (2000). Old Kyoto: A short Social History, p. x.
  4. ↑ ≫Editorial Paragraphs≪ . The Missionary Herald . Zv. 83, ?t. 4 (objavljeno april 1887 ). april 1887 . str. 126. {{ navedi revijo }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  5. ↑ Nussbaum, Louis-Frederic (2002). Japan Encyclopedia . Prevod: Roth, Kathe. Belknap Press of Harvard University Press. str.  649 . ISBN   9780674017535 .
  6. ↑ Japanese Imperial Commission (1878). Le Japon a l'exposition universelle de 1878. Geographie et histoire du Japon (v franco??ini). str. 16.
  7. ↑ {{navedi splet|url= https://www.stat.go.jp/data/kokusei/2020/kekka/pdf/outline_04.pdf%7Cscript-title=ja:令和2年?勢調査 ?業地?通?地による人口?就業?態等集計結果|publisher=Japan Statistics Bureau|access-date=August 23, 2022
  8. ↑ Scott, David (1996). Exploring Japan . Fodor's Travel Publications, Inc. ISBN   0-679-03011-5 .
  9. ↑ Nakagaawa, Kazuya ( november 2006 ). ?石器時代の京都 [Kyoto in Paleolithic period] (PDF) . 京都府埋?文化財情報 (v japon??ini). 京都府埋?文化財調??究センタ?. 101 : 1. ISSN   0286-5424 . Arhivirano (PDF) iz spleti??a dne 25. februarja 2021 . Pridobljeno 27. novembra 2013 . {{ navedi ?asopis }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  10. ↑ Kyoto Exhibitors' Association (1910) Kyoto Kyoto Exhibitors' Association of the Japan-British exhibition, Kyoto, p. 3 OCLC 1244391
  11. ↑ Ebrey, Walthall & Palais 2006 , str. 103.
  12. ↑ Stephen, Morillo (1995). ≫Guns and Government: A Comparative Study of Europe and Japan*≪ (PDF) . Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 13. septembra 2013.
  13. ↑ Ponsonby-Fane, Richard (1931). Kyoto; its History and Vicissitudes Since its Foundation in 792 to 1868 . str. 241.
  14. ↑ 人口?世?の時系列デ?タ (XLSX) . City of Kyoto. Arhivirano iz spleti??a dne 17. oktobra 2017 . Pridobljeno 15. aprila 2018 .
  15. ↑ Lyman, Benjamin Smith (3. avgust 2020). ≫FSA A1999.35 092: Kyoto: View from Kiyomizudera≪ . Smithsonian (v ameri?ki angle??ini). Arhivirano iz spleti??a dne 26. junija 2021 . Pridobljeno 16. julija 2022 .
  16. ↑ ≫The Atomic Bomb and the End of World War II: A Collection of Primary Sources≪ . nsarchive2.gwu.edu . Arhivirano iz spleti??a dne 16. novembra 2018 . Pridobljeno 25. septembra 2017 .
  17. ↑ Oi, Mariko (8. avgust 2015). ≫The man who saved Kyoto from the atomic bomb≪ . BBC News . Arhivirano iz spleti??a dne 13. oktobra 2021 . Pridobljeno 28. oktobra 2020 .
  18. ↑ ≫Reports of General MacArthur≪ . Arhivirano iz spleti??a dne 31. julija 2021 . Pridobljeno 31. julija 2021 .
  19. ↑ ≫Dainippon Screen corporate profile≪ . Pridobljeno 6. marca 2014 .
  20. ↑ ≫OMRON corporate data≪ . Arhivirano iz spleti??a dne 22. decembra 2015 . Pridobljeno 13. septembra 2014 .
  21. ↑ ≫Shimadzu corporate profile≪ . Arhivirano iz spleti??a dne 13. marca 2015 . Pridobljeno 16. aprila 2014 .
  22. ↑ ≫Releasing the Overall Kyoto Tourism Research Result of 2013≪ (tiskovna objava). City of Kyoto. 18. junij 2014. Arhivirano iz spleti??a dne 25. julija 2014 . Pridobljeno 17. julija 2014 .
  23. ↑ ≫En attendant le retour des touristes, Kyoto cherche a eviter la faillite≪ . Le Monde.fr . 13. november 2021. Arhivirano iz spleti??a dne 19. novembra 2021 . Pridobljeno 19. novembra 2021 .
  24. ↑ The Manhattan Project, Department of Energy at mbe.doe.gov Arhivirano 2006-09-28 na Wayback Machine .
  25. ↑ HyperHistory.net Dec. 22, 2009. Retrieved August 7, 2010 Arhivirano June 11, 2010, na Wayback Machine .
  26. ↑ ≫Honke Owariya: Inside The Kyoto Soba Restaurant That Was Founded in 1465 (And Is Still Crazy Popular)≪ . Live Japan . Arhivirano iz spleti??a dne 19. julija 2020 . Pridobljeno 18. julija 2020 .
  27. ↑ ≫Welcome to Kyoto ? Toei Uzumasa Eigamura Movie Museum≪ . Pref.kyoto.jp. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 11. marca 2010 . Pridobljeno 7. marca 2010 .
  28. ↑ ≫Sister Cities of Kyoto City≪ . City of Kyoto. Arhivirano iz spleti??a dne 15. marca 2019 . Pridobljeno 6. decembra 2015 .
  29. ↑ ≫Sister Cities, Public Relations≪ . Guadalajara municipal government. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 2. marca 2012 . Pridobljeno 12. marca 2013 .
  30. ↑ ≫Partnerska m?sta HMP≪ [Prague - Twin Cities HMP]. Portal ?Zahrani?ni vztahy“ [Portal "Foreign Affairs"] (v ?e??ini). 18. julij 2013. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 25. junija 2013 . Pridobljeno 5. avgusta 2013 .
  31. ↑ ≫Partner Cities of Kyoto City≪ . City of Kyoto. Arhivirano iz spleti??a dne 19. avgusta 2016 . Pridobljeno 15. aprila 2018 .
  32. ↑ ≫Paris et Kyoto celebrent leurs soixante ans d'amitie≪ . Arhivirano iz spleti??a dne 22. februarja 2020 . Pridobljeno 22. februarja 2020 .
  33. ↑ ≫MoUs with Japan≪ . Arhivirano iz spleti??a dne 23. januarja 2022 . Pridobljeno 3. marca 2019 .

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

  • Fieve, Nicolas (ed.) (2008) Atlas historique de Kyoto. Analyse spatiale des systemes de memoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains. Foreword Koichiro Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Editions de l’UNESCO / Editions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. ISBN 978-2-85917-486-6 .
  • Fieve, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. ISBN 978-0-7007-1409-4

Lone, John. (2000). Old Kyoto: A Short Social History. Oxford: Oxford University Press. ISBN 0-19-590940-2 .

  • Ponsonby-Fane, Richard A. B. (1956). Kyoto: The Old Capital of Japan, 794?1869. Kyoto: The Ponsonby Memorial Society.
  • Ropke, Ian Martin. Historical Dictionary of Osaka and Kyoto. 273pp Scarecrow Press (July 22, 1999) ISBN 978-0810836228 .
  • Stewart, Harold. (1981). By the Old Walls of Kyoto: A Year's Cycle of Landscape Poems with Prose Commentaries. New York: Weatherhill. ISBN 0-8348-0154-X .
  • Titsingh, Isaac. (1834). [Siyun-sai Rin-siyo/Hayashi Gah?, 1652], Nihon ?dai Ichiran; ou, Annales des empereurs du Japon. Paris: Oriental Translation Fund of Great Britain and Ireland. ...Click link for digitized, full-text copy of this book (in French)
  • Wyden, Peter. (1984). Day One: Before Hiroshima and After. Simon & Schuster, Inc. ISBN 0-671-46142-7 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Kyoto
Wikipotovanje vsebuje popotni?ki vodnik, ki se nana?a na: Kjoto
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kjoto&oldid=6193422 ≪