Katoli?ka kralja je naziv, ki sta ga prejela Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski . Njuno vladanje se v ?panski zgodovini obravnava kot tranzicija iz srednjega veka v novi vek. Z njuno zakonsko zvezo sta se v dinastiji Trastamara zdru?ili dve kroni: Kastiljsko in Aragonsko kraljestvo. Zdru?itev kron je pomenila prvi korak ?panije k razvoju kot enotne dr?ave.

Kastiljska nasledstvena vojna [ uredi | uredi kodo ]

Izabela in Ferdinand sta se povzpela na prestol prek Kastiljske nasledstvene vojne, ki je trajala med letoma 1475 in 1479. ?lo je za vojno med privr?enci Ivane iz dinastije Trastamara, domnevne h?ere pokojnega kralja Henrika IV. Kastiljskega, in Izabele, ki je bila kraljeva polsestra. Ta vojna je imela dvojni karakter dr?avljanske in mednarodne vojne. Izabela je bila namre? poro?ena s Ferdinandom, naslednikom aragonske krone, Ivana pa se je poro?ila z Alfonsom V. Portugalskim. Portugalsko je podpirala Francija, ker je ?elela prepre?iti, da bi se njen tekmec za nadvlado nad obmo?ji Italije zdru?il s Kastiljo. Vojna se je kon?ala 4. septembra 1479 s podpisom sporazuma v Alcacovasu. Izabela in Ferdinand sta bila tako priznana kot kraljica in kralj Kastilje. Ivana se je odrekla svojim pravicam in morala do smrti ostati v samostanu.

Notranja politika [ uredi | uredi kodo ]

Poudariti je treba, da Katoli?ka kralja nista nacionalno poenotila ?panije, saj sta bili kraljestvi samostojni, ne glede na to, da sta bili zdru?eni v osebi svojih vladarjev. Leta 1475 je bilo s Segovijskim sporazumom dolo?eno, da ima Izabela ekskluzivno oblast in pravico nasledstva v Kastilji, nikoli pa ne bi mogla prevzeti oblasti v Aragoniji, saj je tam zakon prepovedoval ?ensko nasledstvo. Zdru?itev Aragonije in Kastilje je bil torej le dinasti?ni dogovor, zato je vsako kraljestvo imelo svoje institucije, zakone, navade in tudi jezik.

Kljub temu je obstajalo neravnovesje med kraljestvoma. Kastilja je imela namre? trikrat ve?jo povr?ino in ?tirikrat ve? prebivalcev kot Aragonija. Imela je tudi bolj razvito gospodarstvo, zaradi pridelave ?ita in ov?jereje, kar je bilo v nasprotju s skoraj popolnim aragonskim gospodarskim propadom. Tudi Izabela in Ferdinand sta raje prebivala v Kastilji.

Njun glavni cilj je bil po preteklih nesre?ah, krizah in razpadanju cesarstva obnoviti oblast v monarhiji. Da bi vzpostavila in ohranila red v kraljestvu, sta ustanovila razli?ne institucije.

Prva ustanova, ki sta jo vzpostavila, je bila t.i. ≫Sveta bratov??ina≪ (≫Santa Hermandad≪). ?lo je za oboro?eno milico, katere naloga je bila ohranjati red in preganjati kazniva dejanja. Odlikovala se je po svoji mobilnosti in u?inkovitosti. Najverjetneje je bila prva organizirana policijska sila v Evropi.

Glavna vladna institucija je bil kraljevi svet, ki so ga leta 1480 razdelili in ga naredili bolj strukturiranega. Kralja sta tako vladala prek sistema svetov. Ker je bil njun glavni namen obnoviti dr?avno oblast, je bilo potrebno, da je kortes (?panski srednjeve?ki stanovski parlament) ob vseh prilo?nostih podrejen monarhiji. Zato sta kralja pazljivo nadzorovala njegova zasedanja in tudi zmanj?ala ?tevilo njegovih zborovanj. Prav tako sta hierarhizirala plemi?ke nazive in nadzorovala plemstvo. Ne glede na to, so plemi?i ?e vedno imeli precej bogastva in velik socialni vpliv. Z uvedbo t. i. primogeniture (institucije civilnega prava, ki dovoljuje, da prvorojenec deduje vse dru?inske dobrine) sta ?e pove?ala vpliv plemstva.

Ustanovila sta tudi t.i. ≫chancillerias≪, ki so predstavljale vrhovni sodni organ kraljestva.

Na podro?ju lokalne uprave sta imenovala uradnike, ki so imeli razli?ne politi?ne, administrativne, finan?ne in sodne funkcije. Imenovali so se ≫corregidores≪ in predstavljali so avtoriteto na ob?inski ravni.

Izabela in Ferdinand sta morala omejiti tudi mo? duhovni?tva. Po dolgih pogajanjih jima je uspelo pridobiti pravico do imenovanja ?kofov v svojih kraljestvih. V njunih rokah je ostala tudi inkvizicija . V njej sta videla mo?no oro?je. V ?asu katoli?kih kraljev je so?itje z nekatoli?kimi veroizpovedmi postalo nekompromisno, strogo in polno preganjanj. Hoteli so ohraniti ?isto?o katoli?ke vere, prepre?iti, da bi se spreobrnjeni kristjani (t. i. ≫conversos≪) vrnili k starim prepri?anjem, kaznovati heretike in za??ititi kr??ansko dru?bo pred ≫oku?bo≪ s herezijo. Inkvizicija se je sprva zna?ala predvsem nad judi, kasneje pa ?e nad vsemi oblikami heterodoksije in prestopki, povezanimi z vero in moralo. Ta nekompromisna politika je dosegla vrhunec marca 1492 z izgonom judov iz kraljestva.

Zunanja politika [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1482 se je za?ela vojna za Granado , zadnjo muslimansko dr?avo na Pirenejskem polotoku. Vojna je zahtevala velike in dolgotrajne voja?ke akcije . Zadnji emir Granade, Mohamed XII. (znan tudi kot Boabdil), je predal mesto po osmih mesecih obleganja. Kapitulacija je bila podpisana 25. novembra 1491 in ?ez nekaj tednov, januarja 1492, sta Izabela in Ferdinand slovesno vkorakala v Granado. S tem se je kon?ala dolgoletna rekonkvista Pirenejskega polotoka. Kapitulacija pa je muslimanom zagotavljala svobodno veroizpoved, rabo svojega jezika in obla?il, ohranitev svojih obi?ajev ter jim celo obljubljala, da bodo sojeni po svojih zakonih. Obljube so ostale le ?rke na papirju, saj se je kmalu za?elo preganjanje muslimanskega prebivalstva. Prisiljeni so se bili pokristjaniti ali pa oditi iz kraljestva.

Leta 1512 so kastiljske voja?ke trope osvojile tudi kraljestvo Navarre. Zemeljska ?iritev pa ni potekala samo na Iberijskem polotoku, ampak so v tem ?asu osvojili tudi Kanarske otoke in ustanovili protektorate na severu Afrike. Leta 1497 so zavzeli tudi Melillo.

Najbolj znana ekspedicija je bila Kolumbova, ki prestavlja enega izmed prelomnih dogodkov, ne le v ?panski, ampak tudi v svetovi zgodovini. Leta 1486 je mornar Kri?tof Kolumb katoli?kima kraljema predstavil nov projekt: ?elel je potovati proti vzhodu v Indijo po novi poti ?ez Atlantik. Ko se je kon?ala vojna za Granado, sta se kralja odlo?ila financirati njegov projekt. Kolumb je tako 12. oktobra 1492 prispel na majhen otok v Bahamih. Do leta 1504 je opravil ?e tri druga potovanja, ?e vedno prepri?an, da spadajo k Indiji. Kasneje je Amerigo Vespucci ugotovil, da ta zemlja pripada Novemu svetu .

Leta 1494 sta Izabela in Ferdinand s portugalskim kraljem podpisala Tordesilljsko pogodbo , s katero sta si ?panska monarhija in Portugalsko kraljestvo razdelila novoodkrita ozemlja v Ameriki. Meja je potekala po poldnevniku, oddaljenem 370 lig od Kapverdskih otokov .

Nasledstvo [ uredi | uredi kodo ]

Izabela je umrla 26. novembra 1504. Ferdinand se je v manj kot v enem letu po njeni smrti poro?il z Germano de Foix. Ker Ferdinand ni imel pravic do kastiljskega prestola, jo je nasledila h?i Ivana z mo?em Filipom , sinom Maksimiljana I. Habsbur?kega . Po Filipovi smrti leta 1506 so kraljico Ivano razglasili za du?evno neuravnove?eno. Ferdinand je leta 1507 prevzel regentstvo nad Ivaninim sinom Karlom , ki je danes znan kot Karel V. Habsbur?ki. Ferdinand je umrl leta 1516. Nasledil ga je vnuk Karel, poimenovan Karel I. ?panski, ki je postal prvi vladar zdru?enih Aragonije in Kastilje. Izabelini in Ferdinandovi posmrtni ostanki so shranjeni v Kraljevi kapeli v Granadi.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Gil Andres, Carlos. 50 cosas que hay que saber sobre historia de Espana. Ariel, Barcelona 2013.
• Mlacovi?, Du?an in Urankar, Nata?a. Zgodovina 2. U?benik za drugi letnik gimnazije. DZS, Ljubljana 2010.
• Valdeon, Julio, Perez, Joseph y Santos, Julia. Historia de Espana. Espasa, Madrid 2003.