Sveti Kamil de Lellis
Ustanovitelj reda kamilijancev, zavetnik bolnikov, zdravstvenega osebja in bolni?nic
Rojstvo	25. maj 1550 [1] [2] Bucchianico [d] , Neapeljsko kraljestvo [1]
Smrt	14. julij 1614 ( {{padleft:1614|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:14|2|0}} ) [1] [3] […] (64 let) Rim [1] [2]
?a??enje	Rimskokatoli?ka cerkev
Beatifikacija	1742 , razgla?alec  pape? Benedikt XIV.
Kanonizacija	1746 , razgla?alec pape? Benedikt XIV.
Romarsko sredi??e	Cerkev Svete Marije Magdalene (Rim)
God	14. julij
Atributi	rde? kri?
Zavetnik	pokrajina Abruci, bolniki, bolni?nice, zdravstveno osebje

Sveti Kamil de Lellis je bil ustanovitelj reda Ordo Clericorum Regularium Ministrantium Infirmis ( Kamilijanci , MI ). Leta 1746 ga je pape? Benedikt XIV. , skupaj s sv. Janezom od Boga , razglasil za svetnika in zavetnika vseh bolnikov, medicinskega osebja in bolni?nic. Je tudi zavetnik sanitetnih delavcev v vojski ter skupaj s sv. Gabrielom dell'Addolorato zavetnik regije Abruci .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Kamil je bil rojen v aristokratski dru?ini, ki je ?ivela v mestu Bucchianico v pokrajini Abruci . Ko se je rodil je bila njegova mati - po kateri je dobil ime (Camilla Compelli de Laureto) - stara skoraj 50 let in je umrla, ko je bil Kamil star 13 let; njegov o?e Janez je bil voja?ki stotnik v ?paniji .

Mlad, len in prepirljiv, se je po o?etovem prigovarjanju odlo?il, da tudi on za?ne z voja?ko kariero. Ko sta z o?etom leta 1570 od?la na pot v Ancono, da bi sodelovala v boju proti napredujo?im Turkom , je stotnik de Lellis umrl, kmalu za tem pa je Kamil staknil resno po?kodbo noge in je bil prisiljen opustiti misel o voja?ki karieri.

Zavoljo zdravljenja je bil prisiljen iti v Rim , v Bolni?nico Svetega Jakoba . Po prvem okrevanju je za?el iskati novo delovno mesto, vendar ga je ?e vedno te?ila neozdravljiva po?kodba.

Leta 1571 je sli?al za uspeh bitke pri Lepantu in je trmoglavo od?el nazaj v vojsko in poskusil sre?o v Benetkah . Vendar se je bil kmalu prisiljen vrniti v Rim na zdravljenje. Tu so ga sprejeli pod pogojem, da pomaga pri negi ostalih bolnikov, ki niso toliko pri mo?i, da bi lahko sami poskrbeli zase. ^[5] Za?el se je potikati po celi Italiji, dokler ni slednji? na?el neko delo v kapucinskem samostanu. Tu se je leta 1575 odlo?il, da bi postal kapucinski redovnik. Toda stara rana na nogi mu je spet delala probleme in se je bil prisiljen vrniti v Rim na zdravljenje. Njegova nemirna narava mu ni dala miru in je ?e naprej vztrajno iskal slave v vojski. Prijavil se je v vojsko bene?ke republike in se bojeval proti tur?kim vpadom v Kotorju . Od tam se je s ?pansko vojsko odpravil v boje v severno Afriko. Med potjo pa se je bil prisiljen vrniti nazaj v Rim na zdravljenje. ^[5]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Kamil de Lellis .

V bolni?nici je ostal cela ?tiri leta. Tukaj je 1582 leta razvil svojo poklicanost stalne skrbi za bolne in skupaj s prvimi petimi tovari?i, ki so sledili njegovemu zgledu, sestavil dru?bo, ki bi se posve?ala samo temu delu. Prvi statut nove dru?be je odobril pape? Sikst V. 18. marca 1586. Kamil se je preselil v samostan sv. Magdalene in za?el slu?iti v bolni?nici Svetega Duha.

Medtem je pod duhovnim in teolo?kim vodstvom svetega Filipa Nerija nadaljeval s ?tudijem in 26. maja 1583 je bil posve?en v duhovnika .

Njegova "Dru?ba", ki jo je ljudstvo za?elo imenovati Bratje dobre smrti , je hitro za?ela izstopati v javnosti in 21. septembra 1591 jo je pape? Gregor XIV. priznal kot verski red . K tako naglemu priznanju je pripomoglo tudi po?rtvovalno delo ?lanov nove dru?be, ko so v ?asu velike lakote v Rimu leta 1590, skrbeli za oslabljene in onemogle. 8. decembra istega leta, je Kamil skupaj s svojimi tovari?i izpovedal slovesne redovne zaobljube ?istost , ubo?tvo in pokor??ino , s ?etrto zaobljubo slu?bo bolnikom celo z nevarnostjo izgube ?ivljenja . ^[6] Rodila se je nova redovna dru?ba .

Red se zelo hitro ?iri po mnogih italijanskih mestih in Kamil ustanavlja nove skupnosti. Vse v slu?bi velikih bolni?nic. Prve skupnosti so bili postavljene v Neaplju , Milanu , Genovi , Palermu , Bologni in Mantovi . Na vojnem pohodu proti Turkom leta 1595 se je prvi? videlo rde?i kri? na boji??u ? ta nova skupnost je imela za svoj razpoznavni znak na obleki velik rde? kri?. (Tak kri? je tri stoletja pozneje Henri Dunant izbral za razpoznavni znak mednarodne organizacije Rde?ega kri?a .) ^[6]

Hudo bolan je leta 1607 zapustil vrhovno vodenje Reda, vendar je ?e naprej pomagal bolnikom ? vse do smrti 14. julija 1614 v samostanu Marije Magdalene, ki je bil postal sede? njegovega reda in kjer je bil pokopan; relikvija njegovega srca se je prenesla v rodni Bucchianico.

?a??enje [ uredi | uredi kodo ]

Za bla?enega ga je razglasil pape? Benedikt XIV. 7. aprila 1742, med svetnike pa je bil pri?tet 29. junija 1746. Pape? Leon XIII. ga je leta 1886, skupaj s sv. Janezom od Boga, razglasil za zavetnika bolni?nic in bolnikov; Pij XI. ga je 28. avgusta 1930 razglasil za zavetnika medicinskih sester in ostalega zdravstvenega osebja; Pavel VI. ga je leta 1964 razglasil za zavetnika regije Abruco in 1974 za pripro?njika italijanskih voja?kih zdravstvenih delavcev.

Njegov god se praznuje 14. julija, na dan smrti. Telo svetnika se ?asti v rimski cerkvi Svete Marije Magdalene; relikvija njegovega srca pa se hrani v sveti??u, posve?enem njemu, v doma?em kraju Bucchianico.

16. junija 2012, prvi? po ?tirih stoletjih, so posmrtni ostanki sv. Kamila romali v Bucchianico in tam ostali do 27. julija. ^[7]

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

Viri in dodatno branje [ uredi | uredi kodo ]

• Bibliotheca Sanctorum , vol. III, Roma, Istituto Giovanni XXIII. della Pontificia universita lateranense; poi Roma, Citta nuova, 1961, 707.
• Casera, Domenico: San Camillo de Lellis, rivisitato secondo la "Positio" dei processi canonici , San Paolo, Cinisello Balsamo 2003.
• Cicatelli, Sanzio: Vita del P. Camillo de Lellis Fondatore della Religione dei Chierici Regolari Ministri degli Infermi ^{[ mrtva povezava ]} , urednik p. Piero Sannazzaro, Generalna kurija Reda MI, Roma, 1980, (Edizione critica).
• Colafranceschi, Carlo: San Camillo de Lellis. Un santo vicino ai sofferenti , San Paolo, Cinisello Balsamo 2001.
• Cosma, Lenzo: Annalium Religionis Cler. Reg. Ministrantium Infirmis , Napoli 1641.
• De Filippis Maurizio - Zanarotti Tiranini Elisabetta, San Camillo de Lellis e l'Ordine dei Ministri degli Infermi nella storia della Chiesa di Milano , 280 pp., ill., Ed. Ares, Milano 2010.
• Kraemer, Pietro: Bullarium Ordinis CC.RR. Ministrantium Infirmis , Verona 1947.
• Lore, Bartholomaus: Camillo de Lellis "servo dei malati" , Citta nuova editrice, Roma 1992, naslov izvirnika: Kamillus von Lellis - Diener der Kranken, Mainz 1988.
• Mansueto, Endrizzi: Memorie edificanti dei Padri Camilliani in Milano , Milano, Tip. Pulzato e Giani, 1906.
• Regi, Domenico: Memorie Historiche del Venerabile P. Camillo De Lellis e de'suoi Ministri degli Infermi , Napoli 1676.
• Smolik, Marijan (1999?2001). Leto svetnikov . Celje: Mohorjeva dru?ba, 1999-2001 (Ljubljana: "Jo?e Mo?kri?"). COBISS   104564224 . ISBN   961-218-312-0 .
• Sommaruga, Germana: Camillo de Lellis, contestatore, riformatore, santo , Ed. Salcom, Brezzo di Bedero 1980, ponatis 2005.
• Vanti Mario, Spisi sv. Kamila ^{[ mrtva povezava ]} , Roma 1965.
• Vanti, Mario: I Camilliani, il Manzoni e la peste del 1630 , Milano, 1930.
• Vanti, Mario: S. Camillo de Lellis , Torino, 1929.
• Verna, Rosanna: San Camillo de Lellis nelle testimonianze dei contemporanei , Casa editrice Tinari, Bucchianico 1997.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• 400-letnica smrti Kamila de Lellisa (v italijan??ini)
• 400-letnica smrti Kamila de Lellisa (v angle??ini) ^{[ mrtva povezava ]}
• Sveti in bla?eni (v italijan??ini)
• Sv. Kamil De Lellis (v italijan??ini)
• spletna stran Reda MI (v italijan??ini)
• spletna stran Reda MI (v italijan??ini) Arhivirano 2011-03-04 na Wayback Machine .
• virtualna knji?nica Arhivirano 2008-07-23 na Wayback Machine .
• Youtube: 400-letnica smrti Kamila de Lellisa
• [1] Arhivirano 2011-07-25 na Wayback Machine . kamilijanci v ZDA
• Saint Camillus de Lellis na strani Christian Iconography

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Seznam svetnikov
• Koledar svetnikov