Kajak in kanu (tudi kajak-kanu ) je tekmovalni ?port in podro?je ?portne rekreacije ter olimpijski ?port . Kajaka?tvo lo?imo na kajak na mirnih in kajak na divjih vodah. Dvojno ime ?porta izvira iz dveh vrst ?olnov , kajaka in kanuja . ?eprav se ?olna razlikujeta po na?inu uporabe (na?in sedenja in vrsta vesla), je uporabnost obeh podobna. Z obema ?olnoma se tekmuje na enakih progah v razli?nih disciplinah in kategorijah.

Osnovno razlikovanje med kajakom in kanujem [ uredi | uredi kodo ]

Za kajak je zna?ilno sedenje z nogami naprej in uporaba dvolistnega vesla. Sodobnemu kajaku je najbli?ji inuitski ?oln, ki je narejen iz lesenega ali ko??enega ogrodja, preko katerega je napeta ?ivana ?ivalska ko?a. Prvotno so tudi za ?portno rekreacijo in tekmovanja izdelovali podobne kajake - z ogrodnjem in gumirano prevleko. ?olni so bili zlo?ljivi; od tod prvotna oznaka F ( nem?ko : Faltboot, zlo?ljivi ?oln).

Za kanu je zna?ilno sedenje na klopi in uporaba enolistnega vesla. Tekmovalci na divjih vodah kle?ijo in se z zadnjico opirajo na sede? ali klop, tako, da imajo popoln nadzor nad lego ?olna in telesa. Tekmovalci na mirnih vodah kle?ijo na enem kolenu. Predhodnik sodobnega kanuja je severnoameri?ki ( kanadski ) indijanski ?oln, ki je bil tradicionalno izdelan najve?krat iz lesenega ogrodja in oplate iz lubja . Leseni kanuji so sestavljeni iz reber iz tr?ega, pro?nega lesa ( jesen , brest ) in lahke oplate, na primer iz smrekovine . Oplata je na rebra pribita, na primer z bakrenimi zakovicami. Obliko ohranjajo ?e vzdol?ne in povezovalne letve. Vodotesnost dose?ejo s platneno prevleko, prepojeno z oljno barvo.

Sodobni tekmovalni ?olni so vsi izdelani iz armirane plasti?ne mase . Armatura so steklena ali druga umetna vlakna, kot na primer karbonska vlakna .

Tekmovalne discipline [ uredi | uredi kodo ]

Slalom na divjih vodah [ uredi | uredi kodo ]

Slalom na divjih vodah je olimpijska disciplina , kjer mora tekmovalec ali tekmovalka ?im hitreje preveslati razli?ne kombinacije slalomskih vrat, ki so postavljene na poligonu z divjo vodo. Za kon?no uvrstitev ?tejeta ?as izpeljave in sodni?ki pribitek kazenskih sekund. ?e se tekmovalec dotakne koli?ka prejme dve dodatni kazenski sekundi, za nepravilno izpeljana ali izpu??ena vrata pa pribitek 50-ih kazenskih sekund.

Tekmovanja se odvijajo na umetnih ali naravnih progah, tekmuje pa se v ?tirih razli?nih kategorijah: kajak mo?ki (K1M), kajak ?enske (K1?), kanu mo?ki (C1M) in kanu ?enske (C1?). Vse do leta 2016 je v olimpijskem programu bila tudi disciplina C2 mo?ki, ki pa je bila, zaradi potrebe po zagotavljanju enakih kvot med mo?kimi in ?enskami, ?rtana iz programa. Obstaja tudi kategorija C2 mix, ki pa za enkrat ?e ni na olimpijskem tekmovalnem programu.

Tekmovalna proga je sestavljena iz 18 do 25 vratc, od tega 6-8 protito?nih. To?na vrata (zeleno-bela) se vozi v smeri toka, protito?na (rde?e-bela) pa v nasprotni smeri toka. Dol?ina poligona mora biti med 200 in 400 metri. Dol?ina kajaka in kanuja ne sme biti kraj?a od 350 cm, te?a pa ne sme biti manj?a od 9 kg.

Spust na divjih vodah [ uredi | uredi kodo ]

Spust na divjih vodah je ne-olimpijska disciplina, kjer mora tekmovalec ali tekmovalka odsek reke ali umetne proge preveslati v najkraj?em mo?nem ?asu.

Tekmovanja se odvijajo na umetnih ali naravnih progah, tekmuje pa se v ?estih razli?nih kategorijah: kajak mo?ki (K1M) kajak ?enske (K1?), kanu mo?ki (C1M), kanu ?enske (C1?), kanu dvosed mo?ki (C2) in kanu dvosed ?enske (C2?) in me?ani kanu dvosed (C2mix).

Spust tekmovanja delimo na klasi?no preizku?njo, kjer mora kajaka? preveslati dalj?o razdaljo (do 60 min) in sprint, ki traja okrog 60 sekund na progi dol?ine od 200-600 m. Dol?ina kajaka ne sme presegati 450 cm, te?a pa mora biti najmanj 10 kg. Dol?ina kanuja je lahko najve? 430 cm, te?a pa 11 kg. Kanu dvosed ne sme presegati 500 cm in mora tehtati najmanj 17 kg.

Sprint na mirnih vodah [ uredi | uredi kodo ]

Sprint je olimpijska disciplina , kjer se v skupinskem startu na mirni vodi pomerijo tekmovalci in tekmovalke na razli?nih razdaljah. Cilj tekmovanja je premagati dolo?eno razdaljo v najkraj?em mo?nem ?asu.

Tekmovanja se odvijajo na naravnih ali umetnih jezerih (v?asih tudi na morju), tekmuje pa se v ?tevilnih kategorijah: kajak mo?ki (K1M,K2M,K4M) kajak ?enske (K1?, K2?,K4?), kanu mo?ki (C1M, C2M, C4M), kanu ?enske (C1?, C2?, C4?) ter na razli?nih razdaljah (200 m, 500 m, 1000 m in 5000 m).

Preostale discipline [ uredi | uredi kodo ]

• Ekstremni slalom

• Kajaka?ki maraton
• Parakajaka?tvo
• Morsko kajaka?tvo (surfski)
• Kajaka?ki prosti slog (freestyle)
• Dragon boat
• Kajaka?ki polo
• Kajaka?ko jadranje

Slovenski ?portniki v kajaku in kanuju [ uredi | uredi kodo ]

Svetovna prvenstva [ uredi | uredi kodo ]

Kajaka?tvo je eden najbolj trofejnih slovenskih ?portov. Na svetovnih in evropskih prvenstvih slovenski kajaka?i in kanuisti osvajajo kolajne ?e vse od leta 1953 . Prvo kolajno sploh je osvojil Milan Zadel , prvi naslov svetovnih prvakov pa sta osvojila Alenka Bernot in Borut Justin (1963). Sledili so jim Peter Kauzer (2009 in 2011), Luka Bo?i? in Sa?o Taljat (2014) Benjamin Sav?ek (2017) ter Eva Ter?elj (2019), vsi v disciplini slalom na divjih vodah.

Dobitniki kolajn na svetovnih in evropskih prvenstvih od leta 1953 ^{[ mrtva povezava ]}

Olimpijske igre [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1996 je Andra? Vehovar osvojil srebrno kolajno na olimpijskih igrah v Atlanti v slalomu na divjih vodah, kategorija K1M. Leta 2016 je njegov uspeh ponovil Peter Kauzer , prav tako v slalomu na divjih vodah. Njuna dose?ka je na olimpijskih igrah v Tokiu nadgradil kanuist Benjamin Sav?ek , ki je 26. julija 2021 priveslal do naslova olimpijskega prvaka.

Viri in opombe [ uredi | uredi kodo ]

• Kajaka?ka zveza Slovenije Arhivirano 2020-04-23 na Wayback Machine .
• Jo?t Zakraj?ek, Prehod tekmovalca iz kanuja na divjih vodah v kajaka?a na mirnih vodah, diplomsko delo, Ljubljana 2016