Jukuk ?ad
(
kitajsko
乙毗??可汗) je bil vladar
Zahodnega tur?kega kaganata
v zadnjem obdobju njegovega obstoja, * ni znano, †
653
.
Ime
Jukuk
lahko pomeni
sova
[1]
[2]
ali
?astitljiv
.
[3]
Njegov popoln naziv je bil Jipi Dulu kagan (starotur?ko *Yelbi Turuk Qaghan).
[4]
Bil je sin
Ilig kagana
, vladarja
Vzhodnega tur?kega kaganata
, kjer je pre?ivel svoja zgodnja leta. Leta 627 so ga zadol?ili, da zatre upor okoli
Tjan?ana
, vendar je bil pora?en in je pobegnil.
Po smrti
Tong jabgu kagana
iz Zahodnega tur?kega kaganata leta 630 se je poglobilo rivalstvo med poglavarji desetih goktur?kih plemen, znanih kot Onok (Deset pu??ic).
[5]
Rivalstvo je bilo tudi med obema kriloma Gokturkov:
Dulujev
na vzhodu in
Nu?ibov
na zahodu.
I?bara Tolis
, ki je kagan postal leta 634, je posku?al pove?ati svojo avtoriteto s podporo Nu?ibov, vendar so ga napadli in prisilili na beg v
Fergan
v dana?njem
Uzbekistanu
.
[6]
Po njegovem pobegu so voditelji desetih plemen izbrali kagana iz klana
A?ina
, da bi ohranil ob?utljivo ravnovesje med obema kriloma. Jukuka je za kagana predlagal nek Tun Tudun. Jukuk, ?igar o?etovo ozemlje je bilo ?e dolgo izgubljeno, je povabilo takoj sprejel, vendar se je kmalu izkazalo, da mu Nu?ibi niso naklonjeni.
Po dr?avljanski vojni med obema kriloma Onoka je s sporazumom iz leta 638 reka Ili postala mejna ?rta med Nu?ibi (ju?no od reke) in Duluji (severno od reke). Jukuk je prevzel naziv Ilig beg Tugluk kagan in postal kagan severne strani. Do leta 641 je pod svojo oblastjo zdru?il ve?ino plemen med reko Ili in
Sibirijo
, vklju?no s tistimi, ki niso spadala v Onok. Leta 642 je vdrl v
Samarkand
, eno od najbogatej?ih mest na
svilni cesti
. Delitev plena med plemeni je povzro?ila nasoglasja in Jukuk je izgubil podporo plemen Dulo. Nu?ibi, ki jih je podpirala kitajska
dinastija Tang
, so v tem videli prilo?nost za njegovo strmoglavljenje. Za kagana so izvolili Irbis Seguja (Ilig beg ?ekuej kagan). Te volitve so pomenile razpad Onoka. Nu?ibi so napadli Jukuka in ga prisilili, da je pobegnil v Isfid?ab (
Sajram
v sodobnem
Kazahstanu
). Sledilo je obleganje mesta. Jukuku je brez pomo?i Dulujev uspelo premagati oblegovalce. Po zmagi je posku?al ponovno pridobiti njihovo podporo, vendar so ga zavrnili. Brez podpore plemen se je po?util negotovo in je leta 642 pobegnil v
Kunduz
v dana?njem
Afganistanu
.
[7]
Nato je osvojil Tuhuoluo (吐火羅) in leta 642 napadel Juvu, ki je spadal v prefekturo Ji (伊州) dinastije Tang. General Guo ?jaoke (郭孝恪) je njegove napade odbil.
Leta 642 so se za?eli spori, ker naj bi si prisvojil plen iz napadov na
sogdijski
dr?avi Kangd?u (康居) in Majmurg (米, Mi, na
Amu Darji
blizu dana?njega Pand?akenta) in ga ni hotel deliti s svojimi podrejenimi. Ko je A?ina Ni?ov (阿史那泥熟), eden od njegovih generalov, kljub temu zasegel nekaj plena, ga je A?ina Jugu usmrtil. Njegova usmrtitev je spro?ila upor. Uporniki so iskali pomo? v dinastiji Tang in cesar
Tajdzong
je sina
El Kulug ?ada
imenoval za Irbis ?eguj kagana. Jukuk je sprva zmagal v bitki proti Jipi?ekuj kanu, potem pa se uporniki tudi po ve? porazih niso hoteli podrediti. Jukuk se je s?asoma umaknil in vladal na nekdanjem Tuhuluojevem ozemlju.
Zadnja leta ?ivljenja je pre?ivel v Kunduzu, kjer je leta 653 umrl. Njegov naslednik je bil D?engd?u jabgu, eden od zadnjih predstavnikov dru?ine. Njegova oblast je bila omejena samo na mesti Kunduz.
- ↑
Nikolayevic., Gumilev, Lev (2002).
Eski Turkler
. Batur, Ahsen. ?stanbul: Selenge Yay. str. 273?275.
ISBN
9757856398
.
OCLC
52822672
.
- ↑
Gumilyov, L.I.
Drevnie Tyurki
Ch. 33
(v ru??ini).
- ↑
Gabain, Annemarie von (1974).
Altturkische Grammatik
(3. Aufl izd.). Wiesbaden: Harrassowitz.
ISBN
3447015144
.
OCLC
1655044
.
- ↑
Zuev Yu. A.
The strongest tribe
. Almaty, 2004. str. 55-56 (v ru??ini).
- ↑
Sina Ak?in (ur.), Umit Hassan.
Osmanlı Devletine kadar Turkler
. Cem Yayınevi, ?stanbul, 2009
ISBN
975-406-563-2
, str.634
(tur?ko)
- ↑
S.G. Klyashtorny, TI. Sultanov.
Turkun Ucbin yılı
(prev. Ahsen Batur). Selenge Yayınları, ?stanbul 2003,
ISBN
975-8839-03-9
. str. 104
(tur?ko)
- ↑
Lev Nikolayevic Gumilev.
Eski Turkler
. Selenge Yayınları, ?stanbul, 2002,
ISBN
975-7856-39-8
.str. 273-275
(tur?ko)