Joseph Haydn
Osnovni podatki
Rojstno ime	Franz Jospeh Haydn
Rojstvo	31. marec 1732 ( {{padleft:1732|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:31|2|0}} ) [1] [2] […] Rohrau [d] , Nadvojvodina Avstrija , Sveto rimsko cesarstvo [4] [5] […]
Izvor	Rohrau , Gradi??anska , Habsbur?ka monarhija
Smrt	31. maj 1809 ( {{padleft:1809|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:31|2|0}} ) [3] [6] […] (77 let) Dunaj , Avstrijsko cesarstvo [8] [4] [9]
Slogi	klasicizem
Poklic	skladatelj , dirigent , muzikolog , pianist

Franz Joseph Haydn , avstrijski skladatelj , * 31. marec 1732 , Rohrau , Gradi??anska , Avstrija , † 31. maj 1809 , Gumpendorf , Dunaj .

Haydn je bil eden vodilnih skladateljev klasicisti?nega obdobja, imenovan tudi ≫o?e≪  simfonije in o?e godalnega kvarteta , poleg Mozarta in Beethovna eden od stebrov zlatega obdobja evropske glasbe, ki ga danes ozna?ujemo s pojmom dunajska klasika .

Kot dr?avljan Avstrije je Haydn pre?ivel velik del svoje kariere kot dvorni glasbenik pri premo?ni dru?ini Esterhazy na njihovem oddaljenem posestvu v ?eleznem . Izoliran od drugih skladateljev in trendov v glasbi je razvijal svoj slog. V ?asu njegove smrti je bil med najbolj cenjenimi skladatelji v Evropi.

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

31. marca leta 1732 se je v kraju Rohrau v Avstriji rodil Joseph Haydn. Njegova mama je bila Anne Marie, o?e pa Mathias Haydn . O?e ni bil zelo premo?en. Nih?e izmed dru?inskih ?lanov tudi ni imel formalne glasbene izobrazbe. O?e se je sicer zanimal za ljudsko glasbo in je znal igrati na citre , toda brez poznavanja notnega zapisa. Joseph je imel enajst bratov in sester, od tega jih je ?est umrlo ?e v otro?tvu. Izmed njih sta najbolj znana postala najstarej?i Johann Michael (1732-1809), pomemben skladatelj, in najmlaj?i, tenorist , Johann Evangelist Hansel (1743-1803).

Leta 1738 ga je Johann Mathias Franck , ki je bil ravnatelj na Hainbur?ki ?oli povabil, da stanuje in se ?ola pri njem. Tam se je nau?il igrati na vse in?trumente in postal zelo dober pevec. Med ?olanjem je pre?ivljal zelo hude ?ase. Bil je ve?krat la?en kot sit. Kljub temu se mu je Franckovo pou?evanje vedno zdelo pomembno. Ko je bil star sedem let je kapelnik ( nem?ko Kapellmeister) von Reutter sli?al njegov lep glas in ga vzel s sabo na Dunaj . Tam je pel v de?kem pevskem zboru svetega ?tefana. Tam je tudi ?tudiral. Ko je bil star osemnajst let in je njegov glas mutiral, ga Reutter ni ve? potreboval. Izklju?il ga je, ko je Haydn nekemu drugemu ?lanu zbora odrezal kitko las iz same nagajivosti. Nato je nekaj let zelo stradal.

Zatem je spoznal Michaela Spanglerja - obubo?anega pevca in u?itelja glasbe. Pri njem je tudi ?ivel. Nato si je utrl pot kot samostojen glasbenik, saj je pridno igral, u?il in komponiral. Kmalu je spoznal italijanskega skladatelja Antonia Porporo in postal njegov slu?abnik in desna roka. Pri njem se je nau?il temeljev kompozicije . Tako mu je bil tudi omogo?en dostop do plemstva, kjer so mu edini lahko pomagali pri nadaljevanju glasbene poti. Na enem od dru?abnih sre?anj, kamor ga je pripeljal Porporo, ga je spoznal avstrijski plemi? Karl Joseph von Furnberg in ga povabil v svojo hi?o na de?eli, kjer je sodeloval pri izvedbah komorne glasbe . Tam je napisal svoje prve godalne kvartete, ki so jih vsi z navdu?enjem sprejeli. Furnberg ga je priporo?il Ferdinandu Maksimilijanu , ?e?kemu grofu Morzinu, in ta ga je leta 1758 vzel v slu?bo za kapelnika. To je bilo njegovo prvo stalno slu?beno mesto. Dobival je 200 goldinarjev na leto in imel je zastonj hrano in stanovanje. Moral je skrbeti za vso glasbo grofovega 16-?lanskega orkestra, ki je pozimi igral na Dunaju, poleti pa na njegovem pode?elskem posestvu Lukavice . Njegovi kvarteti in simfonije so bili v tem ?asu zelo priljubljeni in so kro?ili po vsej Habsbur?ki monarhiji . Svojo prvo simfonijo je napisal leta 1759 za orkester grofa Morzina in jo tudi izvedel. Eden od gostov na prireditvi je bil bogat plemi? in knez Paul Anton Esterhazy ; le-ta je pozneje postal Haydnov delodajalec.

Joseph se je nato zaljubil, in sicer v svojo u?enko Therese Keller , h?er dunajskega lasuljarja . Therese mu ljubezni ni vra?ala in je kmalu od?la v samostan . Takrat je Haydn napisal svoje prvo ve?je delo Salve Regina v E-duru. Nato se je poro?il s Theresino starej?o sestro Mario Anna Aloysia Apollonia Keller (por. 1760?1800). A ta zakon ni bil sre?en. Kmalu je opazil, da mu ni naklonjena in mu nagaja. Ni sprejemala glasbe in ni bila primerna za dru?insko ?ivljenje. ?ena je veliko ?asa posvetila cerkvi, Haydn pa se je posve?al glasbi. U?ival je v dru?bi ?ensk, in ker njegov zakon ni bil sre?en, si je poiskal druge prijateljice. Med njimi sta bili najslavnej?i pevka Luigia Polzelli in Maria Anna von Genzinger , ?ena enega od zdravnikov pri Esterhazyju.

Potem je moral grof Morzin zaradi finan?nih te?av odpustiti svoj orkester in Haydn je zopet ostal brez dela. Slu?bo mu je ponudil Paul Anton Esterhazy. Tam naj bi bil kapelnikov pomo?nik. Rodovina Esterhazy je bila ena najmo?nej?ih in najvplivnej?ih v Avstriji. Poletja je pre?ivljala v svoji pala?i v Eisenstadtu , zime pa na Dunaju. Haydn je dobil zagotovilo, da ?e bo dobro delal, bo dobil mesto kapelnika, ko bo tedanji ?el v pokoj ali umrl. Haydn je 30 let delal na dvoru pri Esterhazyjevih. Nato je knez umrl in nasledil ga je brat Nikolaus , ki si je tako kot brat prizadeval obogatiti glasbo na njihovem dvoru. Leta 1766 je kapelnik res umrl in tako je kapelnik postal Haydn. Istega leta je Nikolaus preselil dvor v pala?o, ki jo je postavil na enem od rodovinskih posestev na Ogrskem, v kraju Suttor . Pala?a se je imenovala Esterhazy in se je po lepoti lahko kosala z Versaillesom . V tej pala?i sta bili novosti opera in lutkovno gledali??e . Za opero in gledali??e je Haydn napisal veliko del, vendar je za opero tudi pripravljal in izvajal dela drugih skladateljev. Svoje opere je ve?inoma napisal za proslavo posebnih prilo?nosti, na primer poroke, kraljevski obiski, godovi... Pala?a je bila od mesta precej odmaknjena in tako je tudi Haydn bil precej odmaknjen od svojih glasbenih prijateljev. Pala?o so obiskovali le tisti, ki jih je grof posebej povabil. Kmalu se je Haydn zavedel, da mu osamljenost koristi. Gledali??e v pala?i Esterhazy so odprli leta 1768. Knez se je vse bolj zanimal za opero in tako tudi dalj?al sezono. Leta 1786 je bilo 125 predstav, od tega je bilo 17 oper. Nedolgo zatem je opero in glasbeno knji?nico uni?il po?ar. K sre?i je imel Haydn svoje rokopisne partiture lo?ene od drugega gradiva, tako da dela niso zgorela. Opero so ponovno zgradili, a Haydn je po tem napisal samo ?e tri opere. Potem se je Haydn tesneje povezal z zalo?ni?ko hi?o Artaria, saj je ta pod njegovim dovoljenjem objavila le eno njegovo delo, za ostala pa ni imela dovoljenja, ali pa Haydn za objavo sploh ni vedel. Vse Haydnove skladbe so bile pred letom 1779 last Nikolausa. Zato je z njim podpisal novo pogodbo, po kateri so bila vsa dela njegova last in jih je lahko prosto po?iljal zalo?niku svoja dela. Ve?ino svojih del je zaupal Artarii. Tako sta se njegova slava in ugled v tujini bistveno zvi?ala. Leta 1779 se je razcvetelo razmerje med Haydnom in Luigio Polzelli. Vsa svoja ?ustva in ljubezen je izkazoval njej, ki je bila tako kot Haydn nesre?no poro?ena.

V tem ?asu so Haydna sprejeli za ?lana dunajske prostozidarske lo?e . Tam se je rodilo in raslo prijateljstvo Haydna in Mozarta . Zadnja Haydnova dela v pala?i Esterhazy si bila: v zbirki dvanajstih kvartetov, op. 54, 55 in 64, ki so bila napisana za violinista orkestra Esterhazy, Johanna Tosta . Leta 1790 je umrl Haydnov delodajalec Nikolaus. Njegov naslednik ni imel posluha za glasbo in je orkester razpustil. Haydn je ostal tam le ?e kot zborovodja, pa ?e to samo po imenu. Tako je Haydn spet ostal brez dela. Haydnovo in Luigijino prijateljstvo se je nadaljevalo le v pismih. Haydna ni ni? ve? zadr?evalo v Esterhazy in se je odlo?il, da odide nazaj na Dunaj. Leta 1802, ko je mu umrla ?ena, je podpisal izjavo, da bi se lahko ponovno poro?il z Luigio, ?e bi se odlo?il za to. A Luigia je nekaj let pred Haydnovo smrtjo od?la nazaj v Italijo in se tam poro?ila z nekim italijanskim pevcem. Govorilo se je tudi, da je njen drugi sin Antonio Haydnov. Na Dunaju mu je neapeljski kralj ponudil slu?bo na dvoru, a Haydn je ni sprejel. Ponudila se mu je bolj?a mo?nost, ko je pri?el na obisk Johann Peter Salomon , violinist nem?kega rodu, ki je organiziral koncerte v Londonu . Salomon mu je ponudil slu?bo pri njem. Haydn naj bi vodil kar nekaj koncertov v Londonu. Haydnovo poslovilno kosilo z Mozartom je bilo zelo ?ustveno; Mozarta je obdajala slutnja, da se ne bosta nikoli ve? videla, ki se je naposled uresni?ila. Haydn dotlej ?e ni videl morja in je tudi prvi? potoval. V London je odpotoval leta 1790. Haydn je s Salomonom sklenil pogodbo, da bo Haydn tam dirigiral dvajset koncertov. Pla?ano je imel:

• 300 funtov za novo opero,
• 300 funtov za 6 novih simfonij,
• 200 funtov za avtorske pravice zanje,
• 200 funtov za njegovo sodelovanje na 20-tih koncertih,
• 200 funtov, zagotovljenih za izvedbo dobrodelnega koncerta.

Leta 1791 je Haydn izvedel prvi koncert, ki sta ga tisk in ob?instvo navdu?eno sprejela. Koncertna organizacija Professional Concerts se je zavedala, da bi lahko tako slavna osebnost, kot je Haydn, lahko prinesla veliko denarja. Pripravila je niz koncertov in zanje izbrala Ignaza Josepha Pleyela , neko? Haydnovega u?enca. Ne Haydn ne Pleyel nista hotela sodelovati v tekmovanju. Londonski prebivalci, ki so sli?ali skladbe obeh skladateljev, so ocenili da je Haydn bolj?i od Pleyela. Haydna so imeli zelo radi in vale?anski princ ga je povabil na svoj dvor. Haydna je uspel pregovoriti, da je ostal ?e eno sezono v Angliji. Ko je bil tam, mu je oxfordska univerza podelila naslov doktorja glasbe. Haydn si je zapisoval vse ?udne in nenavadne dogodke, kot so cene, navade in obi?aje, dodajal pa je tudi mnenja in pripombe o drugih ljudeh. Medtem je obiskal dirke v Ascotu , bil na obisku pri vale?anskem princu in njegovem bratu, yor?kem vojvodi v Oatlandsu , v Surreyju . Njegova najbolj?a prijateljica v Londonu je bila Rebecca Schroeter , vdova po nem?kem pianistu in skladatelju. Pri Haydnu se je u?ila klavir in sta bila velika prijatelja. Haydn je shranil vsa njena pisma. Leta 1792 je Haydn prejel ?alostno novico, da je umrl njegov prijatelj Mozart, ki je bil star komaj 35 let. Istega leta se je Haydn vrnil nazaj na Dunaj.

Na poti se je ustavil v Bad Godesburgu . Tam mu je neki skladatelj predstavil svojo kantato in ga prosil za oceno. Haydn je skladbo pohvalil in skladatelju obljubil, da ?e bo kdaj pri?el na Dunaj, bo Haydn njegov u?itelj. Ta skladatelj ni bil nih?e drug kot Ludwig van Beethoven . ?e istega leta je Beethoven pri?el na Dunaj in Haydn ga je res za?el u?iti. V?asih sta se Haydn in Beethoven tudi sprla. Leta 1793 je Haydna pretresla ?e ena smrt njegove prijateljice Marie Anne von Genzinger. ?ivljenje na Dunaju se mu ni zdelo tako ?ivahno in zabavno kot v Angliji. Kmalu se je spet odpravil v London - tokrat je bil tam ?e bolj uspe?en kot prej. S sabo je vzel tudi svojega slu?abnika Johanna Elsslerja .

Haydna je sprejel kralj Jurij III. in ga spodbudil, da ostane v Angliji. Angle?ka kraljica mu je celo ponudila apartma v Windsorski pala?i . Haydn je o tem resno razmislil, a se je odlo?il, da bo preostala leta pre?ivel na Dunaju. Verjetno se je za to odlo?il tudi, ker je Angliji grozilo, da bo zaradi vojne z Napoleonom odrezana od celine. V Avstriji je njegov pokrovitelj Anton umrl, njegov naslednik Nikolaus II. pa je poklical Haydna nazaj, saj je nameraval obnoviti kne?ji orkester in zbor. Leta 1795 se je Haydn poslovil od svojih londonskih prijateljev in se vrnil na Dunaj. V Angliji je umetni?ko dozorel in zdelo se je, da ni samo neutruden, ampak da je tudi njegov navdih neomejen. V Londonu je pri?el do veliko novih idej in postal bolj razgledan ?lovek. Na Dunaj se je vrnil kot prefinjen gospod iz 18. stoletja. Med obiskoma si je Haydn kupil veliko hi?o, ki je dal tudi pove?ati. Princ Nikolaus II. je opustil pala?o Esterhazy in si izbral za poletno rezidenco Eisenstadt. Poleg obi?ajnih dol?nosti kapelnika je moral Haydn enkrat na leto napisati ma?o za god ?ene kneza Nikolausa II. Ime ji je bilo Maria Hermenegild . Ta niz ?estih ma? mu je bil posebej pri srcu, saj je imel svojo pokroviteljico zelo rad.

Dose?ek, ki pomeni krono Haydnove starosti, je oratorij Stvarjenje. To skladbo je pisal celo leto 1797 in ?e polovico naslednjega leta. Njegov libretist Gottfried van Swieten je zbral skupino dunajskih aristokratov , ki so privolili, da bodo podprli zasebno izvedbo; vsak je zagotovil Haydnu po 500 dukatov . Premiera je bila v pala?i Schwarzenberg leta 1789. Delo je bilo tako uspe?no, da so ga morali takoj izvesti ?e enkrat. Haydn je oratorij ?e malo popravil, nato pa ga je prvi? javno izvedel leta 1799. Takrat je Haydn dirigiral, na klavir pa je igral cesarjev kapelnik Salieri . Delo je doseglo zelo velik uspeh in vsi so ga obo?evali. Haydna in Sweitna je Stvarjenje tako spodbudilo, da sta sklenila, da bosta zdru?ila mo?i ?e za en oratorij. Ta naj je bil napisan po pesmi Jamesa Thomsona The Seasons (Letni ?asi). Haydn je leta 1799 napisal prvi del. Zaradi bolezni ni mogel ve? pisati do leta 1801, ko je oratorij le kon?al. Tudi ta oratorij so zelo dobro sprejeli, prva javna izvedba pa je bila v Redutni dvorani. Potem ko mu je umrla ?ena, je bilo ?e prepozno za nov zakon. Za?el je urejati osebne zadeve in leta 1805 sta z Elsslerjem zasnovala tematski katalog, z imenom Entwurf-Katalog . ?eprav Haydn na stara leta ni imel ?ene, je zanj skrbela Maria Hermenegild, knezova ?ena. Ko je Haydn postajal krhkej?i in je resno zbolel, so zanj skrbeli Nikolausovi zdravniki. Tik pred njegovo smrtjo so Francozi napadli Dunaj in topovska krogla bi skoraj zadela njegovo hi?o. Ko so Francozi zavzeli Dunaj, je dal Napoleon postaviti pred njegova vrata ?astno stra?o. Od starosti in izmu?enosti je umrl 31. maja 1809. Pokopali so ga na pokopali??u pri Hundsturnosti, a knez ga je dal leta 1820 prekopati v Eisenstadt.

Haydnov karakter [ uredi | uredi kodo ]

Haydn je bil zelo priljubljen in cenjen na Dunaju ob koncu 18. stoletja in je dobil celo vzdevek ≫o?ka≪; zaradi dobrodu?nosti, veselega in brezskrbnega zna?aja je predstavljal tip pode?elskega skladatelja, ki je stopil v slu?bo bogatega gospoda in je napisal ?tevilna prijetna, programska, tenko?utna in kratko?asna dela.

Haydn je imel velik smisel za humor, kar se je odra?alo tudi v njegovi glasbi. Bil je vnet katolik, ki se je obrnil k svojemu ro?nemu vencu vedno ko je imel te?ave s skladanjem in se je obi?ajno izkazalo za u?inkovito. [51] Svoje rokopise je za?el z "in nomine Domini" ("v imenu Gospoda") in jih kon?al z "Laus Deo "("Hvaljen bodi Bog"). ^[10]

Haydn je bil nizke rasti, morda kot posledica slabe prehrane ve?ji del njegove mladosti. Ni bil lep, in tako kot mnogi v tem ?asu, ki so pre?iveli ?rne koze, je imel ko??en obraz z brazgotinami. ^[11] Njegov velik orlovski nos je bil iznaka?en s polipi, za katerimi je trpel ve?ino ?ivljenja. To je bila mu?na in iz?rpavajo?a bolezen v 18. stoletju, ki mu je pogosto prepre?ila pisanje glasbe. ^[12]

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Haydn je bil izjemno plodovit skladatelj, za ilustracijo: med svojima obiskoma v Londonu (v letih 1791 in 1794) je skomponiral 12 simfonij, veliko komornih skladb in vokalnih skladb na besedila v angle??ini . Sicer pa celotni kompozicijski opus obsega 104 simfonije in to ?tevilo ga postavlja za rekorderja med simfoni?nimi skladatelji. Ve?krat ozna?uje simfonije s presenetljivimi naslovi: Voja?ka simfonija , Simfonija z udarcem na pavke , Simfonija presene?enja itd. Je avtor ve? kot 80 godalnih kvartetov, 50 klavirskih sonat , ?tevilnih oper , koncertov , ofertorijev , ma? , oratorijev in pesmi. Skupno 750 avtorskih del in 330 priredb je opus, ki ga ni lahko urediti, zato je ?ele med letoma 1934 in 1971 nastal sistemati?en popis njegovih kompozicij. Uredil ga je Anthony von Hoboken , dela je razvrstil po skupinah glasbenih oblik in jih ozna?il s ?tevili. Od tod izhajata oznaki HOB ali H , ki ju lahko opazimo v notnem materialu ali na koncertnih programskih listih. Navkljub njegovemu popisu pa se ?e vedno pojavljajo razli?na mnenja o ?tevilu Haydnovih skladb.

V ?estdesetih letih ustvarjanja glasbe je stalno napredoval, ve?al zahtevnost in glasbeno prefinjenost. U?il se je iz lastnih izku?enj in od svojih kolegov. V njegovem delu je opaziti ve? prelomnic. V poznih 1760-h in zgodnjih 1770h Haydn vnese slogovno obdobje znano kot ≫ Sturm und Drang ≪ (vihar in stres). Izraz je vzet iz knji?nega gibanja v istem ?asu. Glasbeni jezik je bolj intenziven. Iz tega obdobja sta znani simfoniji ?t. 44 in 45, klavirska sonata v c-molu in ?tirje godalni kvarteti. V tem ?asu je pisal tudi fuge v baro?nem slogu. Po tem obdobju se je Haydn vrnil k la?jemu in zabavnej?emu pisanju glasbe in napisal nekaj komi?nih oper. Dramati?na sprememba se je zgodila leta 1781, ko je objavil ?est godalnih kvartetov v povsem novem slogu. Vpeljal je motive, ki se prelivajo eden v drugega v melodi?no obliko, vsak instrumentalni del pa ohranja svojo integriteto. Po letu 1790 je spet menjal slog in za?el uporabljati ve? ljudkih motivov. To je najbolj o?itno v dvanajstih London simfonijah, v poznih kvartetih in klavirskih triih ter dveh poznih oratorijih. Vrnitev na Dunaj leta 1795 je zaznamovala zadnjo prelomnico v Haydnovi karieri. Medtem ko je bil do tedaj hlapec, kasneje zaposlen podjetnik, je Haydn pisal hitro in mno?i?no, s kratkimi roki. Kot bogata? je Haydn zdaj menil, da ima privilegij, da si vzame ?as in pi?e za zanamce. Za vse nadaljnje skladbe si je zato vzel ve? ?asa.

Haydn je zapustil ogromen opus cerkvene glasbe, ki ?e danes ni povsem raziskan. Njegova cerkvena glasba je osebni izraz njegove globoke vernosti. Njegova cerkvena dela preveva pre?erna vedrina, oznanjajo prepri?anje, da so greh, trpljenje in smrt za kristjana preteklost in da sme z gotovostjo upati na bo?je usmiljenje in ve?no sre?o. ^[13] Haydna poznamo po ?tevilnih oratorijih . Oratorij Sedem poslednjih besed na?ega Odre?enika na kri?u je nastal kot predelava ciklusa skladb za godalni orkester, ki jih je Haydn komponiral za katedralo v ?panskem Cadizu. Na prelomu iz 18. v 19. st. sta nastala znamenita oratorija Stvarjenje in Letni ?asi . V Stvarjenju opisuje nastanek vesoljnega sveta z vsemi lepotami in urejenostjo (besedilo iz geneze Izgubljeni raj), v Letnih ?asih pa hvali edealnega ?loveka, ki nadaljuje bo?ji na?rt.

Haydnovo delo je bilo klju?nega pomena za razvoj sonatne oblike zapisa. Raz?iril je ekspozicijo, izpeljavo in reprizo, intenziviral tematiko in motic, uvedel je ve? dinamike v prvi stavek, v drugem stavki je tema v varacijah, tretji stavek je menuet z ljudsko tematiko, plesi in ritmiko, ?etrti stavek je rondo, ?ivahen in veder.

Haydnove simfonije so praviloma ?tiristav?ne. Prve so bile napisane v stilu predklasike, kasneje je uveljavil Mozartovo melodiko, vrhunec je bilo 12. Londonskih simfonij. Kasneje, v 6 Pari?kih simfonijah, se ka?e zrelost, motiv oblikuje formo, homofoni stavek povezuje s polifonim, nanj vplivajo Beethoven, Brucjner in Brahms. Inventiven pa je bil tudi pri uporabi fuge in rondoja.

Priznanja [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1792 je dobil ?astni doktorat Univerze v Oxfordu in leta 1798 postal ?lan ?vedske Kraljeve akademije.

Leta 1801 je postal ?astni ?lan dru?be za zasluge Felix meritis v Amsterdamu ter zunanji ?lna pari?kega Instut de France. Bil je imenovan za ?astnega ?lana Societe academique des enfants d'Apollon v Parizu in leta 1808 Filharmoni?ne dru?be v St. Petersburgu. ^[14] Izvoljen je bil tudi za ?astnega ?lana Filharmoni?ne dru?be v Ljubljani . ^[15]

(3941) Haydn je asteroid glavnega pasu, ki ga je 27. oktobra 1973 odkril nem?ki astronom Freimut Borngen na Turin?ki dr?avni opazovalnici Tautenburg (IAU koda 033) v Turingiji .

Hoboknova razvrstitev Haydnovih del [ uredi | uredi kodo ]

• simfonije H I 1-108
• uverture H Ia 1-16
• divertimenti , 4 ali ve?stav?ni H II 1-47
• godalni kvarteti H III 1-83b
• divertimenti v treh stavkih H IV 1-11
• godalni trii H V 1-21
• razli?ni dui H VI 1-6
• koncerti za razli?ne instrumente H VII
  • trije koncerti za violino in orkester, H VIIa: 1, 2, 4
  • dva koncerta za violon?elo in orkester, H VIIb: 1,2
  • koncert za trobento in orkester , H VIIc
  • dva koncertas za rog in orkester, H VIId: 1, 2
  • dvanajst koncertov za ?embalo (orgle ali klavir), H VIIe
• mar? -i H VIII 1-7
• plesi H IX 1-29
• razli?na dela za bariton H X 1-12
• trii za bariton, violino (ali violo ) in violon?elo H XI 1-126
• dui z baritonom H XII 1-25
• koncerti za bariton H XIII
• divertimenti s klavirjem H XIV 1-13
• trii s klavirjem, violino ali flavto in violon?elom H XV 1-40
• klavirski dui H XVa
• klavirske sonate H XVI 1-52
• klavirske skladbe H XVII 1-12
• klavir ?tiriro?no H XVIIa 1-2
• klavirski koncerti H XVIII 1-11
• skladbe za mehani?no uro ( flavtna ura ) H XIX 1-32
• instrumentalna dela v zvezi s skladbo Sedem zadnjih besed , H XX
• koralna verzija skladbe Sedem zadnjih besed , H XX/2
• oratoriji H XXI 1-3
• ma?e H XXII 1-14
• druga sakralna dela H XXIII
• kantate in arije z orkestrom H XXIV
• 2, 3 in 4 stav?ne pesmi H XXV
• pesmi in kantate s klavirjem H XXVI
• kanoni H XXVII sakralni 1-10 , posvetni 1-47
• opere H XXVIII 1-13
• marionetne opere H XXIX
• naklju?na glasba H XXX
• priredbe 273 ?kotskih in 60 vali?anskih ljudskih pesmi H XXXI

Njegova glasba-primeri [ uredi | uredi kodo ]

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Geiringer, Karl; Geiringer, Irene (1982). Haydn: A Creative Life in Music (3. izd.). University of California. ISBN   0-520-04316-2 .
• Hadden, James Cuthbert (2010). Haydn (ponatis izd.). London: Cambridge University Press. ISBN   1-108-01987-0 .
• Larsen, Jens Peter (1980). ≫Joseph Haydn≪. New Grove Dictionary of Music and Musicians . ; izdano posebej kot The New Grove: Haydn . New York: Norton. 1982. ISBN   0-393-01681-1 .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam avstrijskih skladateljev
• seznam klasicisti?nih skladateljev

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Joseph Haydn .

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Joseph Haydn