John Ronald Reuel Tolkien
|
---|
|
Rojstvo
| 3. januar
1892
(
{{padleft:1892|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
Bloemfontein
,
Svobodna dr?ava Oranje
[d]
[1]
[4]
[…]
|
---|
Smrt
| 2. september
1973
(
{{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
(81 let)
Bournemouth
[d]
[7]
[8]
[9]
|
---|
Poklic
| jezikoslovec
,
pesnik
,
univerzitetni u?itelj
,
otro?ki pisatelj
,
prevajalec
,
literarni kritik
,
esejist
,
?astnik
,
pisec
,
pisatelj
,
zgodovinar
,
ilustrator
,
u?itelj
,
pisatelj proze
,
filolog
,
romanopisec
|
---|
Dr?avljanstvo
|
Zdru?eno kraljestvo
|
---|
?anr
| visoka fantazija
|
---|
John Ronald Reuel Tolkien
,
angle?ki
pisatelj
, *
3. januar
1892
,
Bloemfontein
,
Republika Ju?na Afrika
, †
2. september
1973
,
Bournemouth
,
grofija
Hampshire
,
Anglija
, avtor
Hobita
in
Gospodarja prstanov
.
Obiskoval je
?oli
King Edward's School
v
Birminghamu
in
Oxfordsko univerzo
, kjer je pozneje tudi opravljal poklic
profesorja
stare angle??ine
ter
angle?kega jezika
in literature (v letih 1925- 1959). Bil je priznan
leksikograf
,
jezikoslovec
ter izvedenec za staro angle??ino in
staro norve??ino
. Bil je ?lan literarne skupine imenovane
Inklings
, v kateri je prijateljeval z znanim pisateljem
C. S. Lewisom
, avtorjem zgodb o
Narniji
.
Poleg
Hobita
in
Gospodarja prstanov
, ki sta njegovi najbolj znani
knjigi
, vsebuje njegova bibliografija ?e ogromno del v sklopu njegovega domi?ljijskega sveta (glej ?lanka
Tolkienova mitologija
in
Srednji svet
); ve?ina teh del je bila izdana po njegovi smrti, uredil pa jih je njegov sin
Christopher Tolkien
. Neverjeten uspeh njegovih leposlovnih del je izrazito vplival na nastanek in ?iritev
fantazijske knji?evnosti
. Objavil je tudi nekaj
zgodb
, napisanih na osnovi izmi?ljenih
pravljic
za svoje otroke, ki pa niso neposredno povezane s Srednjim svetom. Ostala objavljena dela so bila akademske narave.
John Ronald Reuel Tolkien se je rodil 3. januarja 1892 v Bloemfonteinu v Ju?noafri?ki republiki o?etu
Arthurju Tolkienu
, angle?kemu
ban?niku
, in njegovi ?eni
Mabel Tolkien
, rojeni Suffield. Za mladega Johna je bilo odlo?ilno, da je ?e zelo kmalu izgubil o?eta, ki je zbolel in umrl v Ju?ni Afriki, ko je bila njegova ?ena s sinovoma ravno v
Angliji
. Tako je morala mati Mabel skrbeti sama za dva sinova, Johna in Hilaryja. ?iveli so v skromnih razmerah: iz
Birminghama
so se morali preseliti na de?elo, v
Sarehole
v
Warwickshiru
, kjer je bilo ?ivljenje cenej?e. Zaradi pomanjkanja sredstev je oba sinova za za?etek u?ila kar mati sama. Poleg osnovne izobrazbe ga je pou?evala tudi na podro?jih
botanike
,
kaligrafije
in
latin??ine
. Kmalu se je pokazalo, da je mladi Tolkien nadarjen za
jezike
, ki so ga strastno zanimali, kakor ga je zanimalo vse, kar je lahko prebral.
Leta 1903 je Mabel Tolkien zbolela za tedaj ?e neozdravljivo
sladkorno boleznijo
in John je pri enajstih letih osirotel. Skupaj z bratom ju je vzel pod okrilje dru?inski prijatelj, pater
Francis Xavier Morgan
, ki ju je nastanil pri njuni teti Beatrice. Pater Morgan je poskrbel tudi za njuno izobrazbo. Johnov brat Hilary je postal katoli?ki
duhovnik
in je vse ?ivljenje pre?ivel kot
?upnik
v okolici Warwickshireja. John sam pa je bil ?e skoraj pravi
filolog
pred maturo, saj je na lastno pest lotil stare angle??ine,
stare nem??ine
in celo stare norve??ine. Dobil je ?tipedijo za
Oxford
, kjer je vpisal klasi?ne jezike in knji?evnosti, kar pa ga je kmalu za?elo dolgo?asiti. Profesor komparativne filologije ga je spodbujal k filologiji in ga usmeril v
vali?an??ino
, ki je Tolkiena zanimala ?e prej. Prepisal se je na takrat novoustanovljeni oddelek za angle?ki jezik in knji?evnost, znotraj tega pa za oddelek za staro angle??ino. V tem ?asu se je zaljubil tudi v
fin??ino
, ki je odlo?ilno vplivala na razvoj njegovih
umetnih jezikov
.
Leta 1916 se je poro?il s svojo mladostni?ko ljubeznijo
Edith Bratt
, s katero se je spoznal ?e 1908, ko mu je bilo le 16 let. Edith mu je kasneje slu?ila kot vzor za
vilinko
Luthien
.
Preden pa je lahko uveljavil svoje nazore kot profesor stare angle??ine na
Univerzi v Leedsu
, pa ga je ?akala
prva svetovna vojna
. Zardi bolezni je bil umaknjen v Anglijo, kjer je skoraj leto dni pre?ivel v bolni?nici. Prav tedaj je za?el razmi?ljati o obelodanitvi svojega domi?ljijskega sveta v obliki knjige
The Book of Lost Tales
(
Knjiga izgubljenih zgodb
). Po ozdravitvi se je njegovo ?ivljenje vrtelo med dru?ino (imel je tri sinove in h?er), univerzo (do 1920 je delal na univerzi v Leedsu, od 1925 so upokojitve pa je bil profesor v Oxfordu; na obeh univerzah je sku?al uresni?iti svoje nazore, reformiral je u?ni program in obveljal velik nasprotnik
profesorjev
za moderni jezik in knji?evnost), strokovnim delom (sodeloval je pri
Oxfordskem slovarju
, objavil vrsto ?lankov in prevodov, zlasti pomemben je
Sir Gawain in Zeleni Vitez
z E.V. Gordonom, kasneje je objavljal manj) in zasebnimi interesi: domi?ljijskimi jeziki in
Knjigo izgubljenih zgodb
.
John Ronald Reuel Tolkien je umrl 2. septembra 1973, v Bournemouthu v grofiji Hampshire (danes
Dorset
). Na mestu, kjer sta pokopana z ?eno Edith, sta vgravirani imeni
Beren
in Luthien.
- 1937
Hobit ali Tja in spet nazaj
(v izvirniku
The Hobbit or There and Back Again
; prevedel
Du?an Ogrizek
, Ljubljana : Mladinska knjiga, 1986)
- 1945
Niglov list
(kratka zgodba) - v izvirniku
Leaf by Niggle
- 1949
Farmer Giles of Ham
(srednjeve?ka zgodba)
- 1953
The Homecoming of Beorhtnoth, Beorhthelm's Son
(objavljeno z esejem
Ofermod
)
- 1954 - 1955
Gospodar prstanov
(trilogija, v
izvirniku The Lord of the Rings
)
- 1954
Bratov??ina prstana
, prvi del trilogije
Gospodar prstanov
(v izvirniku
The Fellowship of the Ring
; prevedel
Branko Gradi?nik
, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002)
- 1954
Stolpa
, drugi del trilogije
Gospodar prstanov
(v izvirniku
The Two Towers
; prevedel
Branko Gradi?nik
, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002)
- 1955
Kraljeva vrnitev
, tretji del trilogije
Gospodar prstanov
(v izvirniku
The Return of the King
; prevedel
Branko Gradi?nik
, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003)
- 1967
The Road Goes Ever On
(z
Donaldom Swannom
)
- 1965
Drevo in list
(izbor kraj?e proze; skupaj objavljeni ?tudija
On Fairy-Stories
in kratka zgodba
Leaf by Niggle
, v izvirniku
Tree and Leaf
; prevedla
Du?an Ogrizek
in
Toma? Smerdu
, Ljubljana : Mladinska knjiga, 1991)
- 1966
The Tolkien Reader
(skupaj objavljena dela
The Homecoming of Beorhtnoth, Beorthelm's Son
,
On Fairy Stories
,
Leaf by Niggle
,
Farmer Giles of Ham
' in
The Adventures of Tom Bombadil
)
- 1966
Tolkien on Tolkien
(avtobiografsko delo)
- 1967
Smith of Wootton Major
- The Battle of the Eastern Field
1911
- From the many-willow'd margin of the immemorial Thames
1913
- The Voyage of Earendel the Evening Star
1914
- The Bidding of the Minstrel
1914
- Tinfang Warble
1914
- Goblin Feet
1915
- You and Me / and the Cottage of Lost Play
1915
- Kor
1915, published as
The City of the Gods
in 1923
- Kortirion among the Trees
1915
- Over Old Hills and Far Away
1915
- A Song of Aryador
1915
- The Shores of Elfland
1915
- Habbanan beneath the Stars
1916
- The Sorrowful City
1916
- The Song of Eriol
1917
- The Horns of Ulmo
1917
- The Happy Mariners
(objavljeno 1920, napisano 1915)
- Hurinova Otroka
(pisano od 1920 (ali prej) do 1925)
- The Lay of Leithian
1925-1931
- The Clerke's Compleinte
1922
- Iumonna Gold Galdre Bewunden
1923
- The Eadigan Saelidan
1923
- Why the Man in the Moon Came Down Too Soon
1923
- Enigmala Saxonic - a Nuper Inventa Duo
1923
- The Cat and the Fiddle: A Nursery-Rhyme Undone and its Scandalous Secret Unlocked
1923
- An Evening in Tavrobel
1924
- The Lonely Isle
1924
- The Princess Ni
1924
- Light as Leaf on Lindentree
1925
- The Nameless Land
1926
- Adventures in Unnatural History and Medieval Metres, being the Freaks of Fisiologus
1927:
- The Adventures of Tom Bombadil
- Bombadil Goes Boating
- Errantry
- Little Princess Mee
- The Man in the Moon Stayed Up Too Late
- The Man in the Moon Came Down Too Soon
- The Stone Troll
- Perry-the-Winkle
- The Mewlips
- Oliphaunt
- Fastitocalon
- The Cat
- Shadow-Bride
- The Hoard
- The Sea-Bell
- The Last Ship
- Bagme Bloma
- Eadig Beo þu!
- Frenchmen Froth
- From One to Five
- I Sat upon a Bench
- Ides Ælfscyne
- La Huru
- Lit and Lang
- Natura Apis: Morali Ricardi Eremite
- Ofer Widne Garsecg
- The Root of the Boot
- Ruddoc Hana
- Syx Mynet
- The Dragon's Visit
1937
- Knocking at the Door: Lines induced by sensations when waiting for an answer a the door of an Exalted Academic Person
1937
- The Lay of Aotrou and Itroun
(objavljeno v
Welsh Review
, decembra 1945)
- Imram
(
The Death of
St. Brendan
) 1946 (objavljeno v
Time and Tide
, decembra 1955)
- Elvish translations of
catholic
prayers (objavljeno v
Vinyar Tengwar
, 2002, napisano v 1950-ih)
- Ataremma versions
(Quenya
Pater Noster
) versions I-VI
- Aia Maria
(Quenya
Ave Maria
) versions I-IV
- Litany of
Loreto
in Quenya
- Ortirielyanna
(Quenya
Sub Tuum Praesidium
)
- Alcar i Ataren
(Quenya
Gloria Patri
)
- Alcar mi tarmenel na Erun
(Quenya
Gloria in Excelsis Deo
)
- Ae Adar Nin
(Sindarin
Pater Noster
)
Posmrtno objavljena dela
[
uredi
|
uredi kodo
]
Tolkien velja za utemeljitelja sodobne fantazijske literature. Poleg vseobsegajo?ega vpliva na fantazijsko literaturo so njegova dela navdihnila tudi drugovrstno umetnost -
slikarstvo
,
film
in
glasbo
(tri skladbe angle?ke hard rock/metal skupine
Led Zeppelin
?rpajo teme iz Tolkienovih del).
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|