| John Cage
|
|---|
 |
| Rojstvo
| 5. september
1912
(
{{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
ali
5. oktober
1912
(
{{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}
)
[4]
Good Samaritan Hospital
[d]
[5]
|
|---|
| Smrt
| 12. avgust
1992
(
{{padleft:1992|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}
)
[1]
[6]
[…]
(79 let)
New York
,
ZDA
[8]
|
|---|
| Dr?avljanstvo
| 
ZDA
[9]
|
|---|
| Poklic
| skladatelj
,
pisatelj
,
pesnik
,
univerzitetni u?itelj
,
muzikolog
,
filozof
,
slikar
,
glasbeni teoretik
,
ilustrator
,
risar
,
mikolog
,
vizualni umetnik
|
|---|
| Podpis
|  |
|---|
|
| johncage.org
|
John Cage
,
ameri?ki
skladatelj
,
filozof
,
glasbeni teoretik
,
pesnik
,
umetnik
in
grafik
, *
5. septembra
1912
,
Los Angeles
,
Kalifornija
,
Zdru?ene dr?ave Amerike
, †
12. avgust
1992
,
New York
.
Njegov o?e John Milton Cage je bil izumitelj, mati Lucretia (≫Crete≪) Harvey pa je ob?asno delala kot novinarka za Los Angeles Times. Med letoma 1944 in 1945 je John napisal dve deli, ki jih je posvetil svojim star?em: Crete in Dad (O?e). Prve izku?nje z glasbo je John dobil od svojih zasebnih u?iteljev klavirja in od nekaterih sorodnikov, zlasti od tete Phoebe Harvey, ki ga je seznanila s klavirsko glasbo 19. stoletja. Igranja klavirja se je za?el u?iti v ?etrtem razredu osnovne ?ole in ?eprav je imel glasbo rad, o komponiranju takrat ?e ni razmi?ljal. Do leta 1928 je bil prepri?an, da ?eli postati pisatelj. Istega leta je diplomiral na Los Angeles High School kot ?tudent z govorom na zaklju?ni proslavi in se nato vpisal na Pomona College v Claremontu. Vendar je ?e leta 1930 ?tudij opustil, prepri?an, da ?tudij ne more koristiti bodo?emu pisatelju. Po tem je Cage pregovoril svoje star?e, da so mu dovolili v Evropo, saj naj bi mu to potovanje koristilo bolj kot ?tudij. V Evropi je ostal 18 mesecev. V tem ?asu se je preizku?al v razli?nih umetni?kih zvrsteh. Sprva je v Parizu ?tudiral gotsko in gr?ko arhitekturo, vendar je sprevidel, da ga arhitektura ne zanima dovolj in da no?e celotnega ?ivljenja posvetiti le njej. Tako se je kasneje posvetil pesni?tvu, slikarstvu in glasbi. V Evropi je prvi? sli?al glasbo sodobnih skladadeljev kot sta npr. Igor Stravinsky in Paul Hindemith ter se kon?no sre?al tudi z glasbo Johanna Sebastiana Bacha, katere prej ni poznal. Prav v Evropi, natan?neje na Majorki je John za?el ustvarjati glasbo. Prve kompozicije so bile ustvarjene s pomo?jo gostih matemati?nih formul, vendar Cage ni bil zadovoljen s svojimi deli in jih ob odhodu tudi ni vzel s seboj. Ko se je leta 1931 vrnil v Zdru?ene dr?ave Amerike, je od?el v Santa Monico (Kalifornija), kjer se je pre?ivljal z majhnimi, zasebnimi predavanji o sodobni umetnosti.
Leta 1933 se je odlo?il, da se bo raje ukvarjal z glasbo kot pa s slikarstvom, zato je nekaj svojih del poslal
Henryju Cowellu
. Cowell je nato predlagal, da bi Cage postal Schonbergov u?enec. Omenil pa je tudi, da naj najprej pridobi nekaj predhodnih izku?enj in priporo?il pri nekdanjemu Schonbergovemu u?encu Adolphu Weissu. Po Cowellovem nasvetu je John odpotoval v New York, kjer je postal Weissov u?enec, hkrati pa se je u?il tudi od Cowella samega na The New School. Da se je lahko finan?no podpiral, je John delal kot pomivalec zidov pri Brooklyn
YWCA
. Po nekaj mesecih, ?e vedno v letu 1933, je postal dovolj dober, da bi lahko za svojega u?itelja dobil Arnolda Schonberga, vendar pa si Cage tega fina?no ni mogel privo??iti. Ko je to omenil in obljubil, da bi z veseljem posvetil vse svoje ?ivljenje glasbi, se je Schonberg odlo?il, da bo Cagea pou?eval zastonj. Cage je skupaj s Schonbergom sprva ?tudiral na USC in kasneje ?e na
UCLA
, hkrati pa sta imela ?e privatne u?ne ure. Schonberg je imel na Cagea zelo velik vpliv, posebno zato, ker mu je bil za primer kako poteka ?ivljenje skladatelja. Kljub temu, da je Cage ob?udoval svojega u?itelja, se je po dveh letih odlo?il, da prekine ?tudij pri Schonbergu. V naslednjih letih je zamenjal veliko razli?nih slu?b. Ustvarjal je glasbo za koreografije in v tem ?asu dobi tudi navdih za eksperimentiranje. Prvo slavo mu je prinesel tolkalni ansambel, katerega je organiziral in poslal na turnejo po zahodni obali ZDA. Njegov sloves se je ?e pove?al, ko je leta 1940 izumil
preparirani klavir
. Preparirani klavir je bil obi?ajen klavir, na ?igar strune je Cage polo?il razli?ne predmete (ko??ke papirja, kovine, vijake, les..) in tako iz instrumenta izvabil nove zvoke. V iskanju novih in eksoti?nih zvokov je oplenil smeti??a ter starinarnice. Pod temi vplivi so nastala dela, v katerih je uporabil preparirani klavir, gonge, kose plo?evine, kravje zvonce, kragulj?ke, nakovala, plo?evinke, morske ?koljke, ropotulje... kot so Prva, Druga in Tretja konstrukcija (v kovini). V vmesnem ?asu je Cage ustvarjal predvsem glasbo za tolkala, leta 1942, ko pa je ostal brez svojih tolkal, se je spet posvetil prepariranemu klavirju. Z njim je ustvarjal glasbo za koreografe in tako spoznal Merce Cunningham, s katero se je zapletel v romanti?no zvezo. Leta 1945 se je Cage lo?il od Xene Andreyevne Kashevaroff in do konca ?ivljenja ostal z Merce. Pomanjkanje tolkal je nadome??al s pisanjem glasbe in tako leta 1942 ustvaril skladbo Wonderful Window of Eighteen Springs, ki je hitro postala priljubljena in bila izvedena tudi s strani slavnega dueta Cathy Berberain in Luciana Beria.
Leta 1946 je Cage sprejel slu?bo doma?ega u?itelja Gite Sarabhai, indijske glasbenice. V zameno jo je prosil, da bi mu povedala kaj ve? o indijski glasbi in njihovi filozofiji. Udele?il se je tudi nekaterih predavanj o budizmu in prebral kar nekaj knjig na to temo. Tako je Cage za?el odpirati dialog med Vzhodnim in Zahodnim svetom. Nastala pa so tudi mnoga dela, ki so bila navdihnjena z indijskimi koncepti: Sonatas and Interludes za preparirani klavir, Godalni kvartet v ?tirih delih... Leta 1950 je Cage na Harvardski univerzi vstopil v gluho sobo. V to sobo je vstopil z namenom, da bi ugotovil kako je sli?ati ni?. Pri?akoval je, da bo soba brez zvoka. Toda, ko je sedel v spokojnosti sobe, je sli?al dva zvoka, ki sta bila oba glasna in nenehna: stalno zvenenje viskokih frekvec in globoko drgetajo?e bobnenje. Sli?al je zvoke lastnega telesa kot glasbo in tako spoznal, da prava ti?ina ne obstaja. Ta ugotovitev ga je vodila, da je leta 1952 ustvaril legendarno skladbo
4'33''
, delo v treh stavkih, v katerih ni nobenega namerno ustvarjenega zvoka. Med tem ko poslu?alci v dvorani sedijo v ≫ti?ini≪, glasbo ustvarja presedanje in ka?ljanje ob?instva, pti?je petje, letalo, ki leti po nebu, de?ne kaplje, ki padajo na streho in tako dalje. Skladbo so navdihnile tudi ≫Bele slike≪
Roberta Rauschenberga
, ki ne ka?ejo nobenih sledi ?opi?a, teksture ali barvne variacije. Dokazale so dejstvo, da platno ni nikoli prazno ? deluje kot odlagali??e pra?nih delcev in tako je tudi vizualna razli?ica skladbe 4'3
3"
prazno belo platno, katerega edina podoba je senca, ki jo me?e gledalec. Cage je ustvarjal tudi skladbe s filozofijo nevme?avanja, ki je zahtevala, da so ustvarjalne odlo?itve sprejete naklju?no. Ena takih, ki je bila napisana leta 1951 je Domi?ljijska pokrajina ?t. 4 (Imaginary Landscape No. 4). To delo je nedolo?eno ne le v smislu kompozicije, pri kateri so ustvarjalne odlo?itve sprejete po naklju?ju, ampak tudi v smislu izvedbe. Napisana je namre? za dvanajst radijskih sprejemnikov. Vse je prepu??eno radijskim postajam, kaj se bo v dolo?enemu trenutku na dolo?eni frekvenci predvajalo. V lokalni trgovini so si izposodili radije, katere je v dvorono dostavil kipar, dogodek pa je zbral veliko ob?instvo. ?e na premieri pa se Cage ni ve? mogel zanesti na radijske postaje. Skladba je bila na programu ?ele zadnja kot vrhunec dogodka in ob?instvo jo je nestrpno pri?akovalo. Ko pa so izvajalci zavzeli svoje polo?aje, je ob?instvo sli?alo le veliko ti?ine, ki jo je prekinjalo nekaj komaj sli?nih zvokov, saj niso ra?unali na tako pozno uro, ko je ve?ina postaj ?e prenehala oddajati.
Leta 1951 je Cage napisal Glasbo premen. Skladba ponuja osupljivo raznovrstnost zvokov, med katerimi sta tudi pizzicato (na?in igranja na godala, ob katerem se namesto godenja z lokom, po strunah prebira s prsti) in glissando (zvo?ni zdrs od enega do drugega tona, ki ga lahko izvajajo vsa godala, pozavna in tudi klarinet) ter zvoki, ustvarjeni na trupu glasbila samega. Cageov cilj je bil, da ustvari neskon?no raznolikost in temeljno na?elo Glasbe premen je, da je naklju?je uporabljeno za ustvarjanje nenehnih raznolikih struktur. Narisal je ?estindvajset tabel, s katerimi je prikazal tonske vi?ine, trajanja, dinamiko, dol?ino ti?in, ?tevilo dogodkov, do katerih pride hkrati znotraj vsakega dela. Za dolo?itev enega samega dogodka je Cage ?estkrat vrgel tri kovance. Rezultat ga je usmeril k ?tevilu, ki se je ujemalo s polo?ajem v eni izmed tabel. Toda to je dolo?alo samo en dogodek in celoten postopek je bilo treba ponoviti velikokrat, da je dolo?il vse zvo?ne zna?ilnosti. Ker so ritmi?no podobo skladbe dolo?ale spremenljive oznake tempa, je moral izvajalec najprej v sekundah oceniti dol?ino vsake vrste in nato slediti grafi?nim razmikom notnega zapisa. Naklju?ni postopki so prav tako ustvarjali nekatere nemogo?e zahteve, zato se je v tak?nih okoli??inah od izvajalca zahtevalo, da oblikuje svojo lastno re?itev. Zimska glasba, ki je nastala leta 1957 utele?a kon?ni prehod iz komponiranja z naklju?jem v nedolo?enost. Notni zapis te skladbe sestavljajo razlomljeni akordi in plohe not, ki nimajo vnaprej dolo?enega zaporedja in jih je mogo?e povezovati v veliko ?tevilo raznolikih struktur. Dvajset strani, ki niso o?tevil?ene, je mogo?e igrati v poljubnem zaporedju. Delo je mogo?e igrati tudi skupaj z delom Atlas Eclipticalis (1961-62) in Glasbo odjemnikov (Cartridge Music). Glasbo odjemnikov je Cage ustvaril v sodelovanju z
Davidom Tudorjem
, leta 1960. Izvajalci so uporabljali drobne predmete ? ?i?ne tuljave, kose ?ice in vzmeti, na katere so igrali s prsti in jih spravljali v stik z razli?nimi vrstami povr?in. To je ustvarjalo ?irok razpon razli?nega prasketanja, grgranja in eksplozij. Delo nima notnega zapisa. Izvajalec sestavi lasten part tako, da polaga prosojnice z razli?nimi polo?aji rotacije, katere so popisane s ?rtami in to?kami. Trajanja dolo?a sam, z merjenjem razdalj med to?kami. Ker zvoki nimajo dolo?ene vrednosti trajanja, je vse skupaj zelo nepredvidljivo. V osemdesetih letih 20. stoletja se je njegovo zdravje o?itno poslab?alo. Bolehal je za artritisom, i?iasom in arteriosklerozo. Zdravje se mu je vedno bolj slab?alo in tako je 11. avgusta 1992 med pripravljanjem ?aja do?ivel kap. Odpeljali so ga v bolni?nico, kjer je naslednje jutro, 12. avgusta 1992, tudi umrl. Dejstvo, da je John Cage vplival na mnoge sodobne skladatelje, umetnike in pisatelje je nesporno. Cageov vpliv je zaznati tudi pri nekaterih rock skupinah, kot so
Sonic Youth
,
Stereolab
(po Cagu so poimenovali pesem) in skladatelju ter
rock
in
jazz
kitaristu
Franku Zappi
. Tudi razvoj
elektronske glasbe
je potekal pod vplivom Cagea ? v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je zalo?ba
Briana Ena
(Obscure Records) izdala njegova dela. Preparirani klavir, katerega je populariziral, je zelo izrazit na albumu Drukqs, glasbenika Richarda Davida Jamesa (
Aphex Twin
). Njegovo delo muzikologa je pomagalo pri popularizaciji glasbe Erika Satiea. Njegovi prijateljski odnosi z ekspresionisti?nimi umetniki pa so Cageove ideje vpeljali v vizualno umetnost. Ideje Cagea so na?le pot tudi v zvo?no oblikovanje in zaklju?imo lahko, da je bil John Cage zares pomembna osebnost v zgodovini.
- ↑
1,0
1,1
data.bnf.fr
: platforma za odprte podatke
? 2011.
- ↑
Encyclopædia Britannica
- ↑
SNAC
? 2010.
- ↑
Museum Dhondt-Dhaenens
- ↑
Los Angeles Times
?
LA
: 1881. ? ISSN
0458-3035
;
2165-1736
- ↑
John Cage
- ↑
Brockhaus Enzyklopadie
- ↑
Record #118518291
// Gemeinsame Normdatei
? 2012?2016.
- ↑
spletna zbirka Museum of Modern Art
- Sutherland, R. (2009). Nove glasbene perspektive: evropska in ameri?ka avantgarda v glasbi 20. stoletja. Ljubljana, LUD ?erpa.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Umetnostne galerije in muzeji
| |
|---|
| In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|