한국   대만   중국   일본 
Jezus Kristus - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Jezus Kristus

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jezus Kristus
Portret
Kristus Odre?enik ( Pantokrator ), enkavsti?na ikona iz 6. stoletja iz samostana svete Katarine na gori Sinaj. opomba: rahlo odrezana
Rojstvo ok. 4 pr. n. ?t. [a]
Betlehem , Herodovo kraljestvo [d] , Rimsko cesarstvo [5]
Smrt 30 ali 33 n. ?t. (star 33?36)
Jeruzalem , Judeja , Rimsko cesarstvo
Vzrok smrti
kri?anje
Dr?avljanstvo Herodovo kraljestvo [d] [6]
Poklic pridigar , prerok , tesar , rabin , ?udodelnik , verski voditelj , zdravilec , mesija , pridigar , u?itelj , ustanovitelj religije , tekt?n , pastor
Poznan po osrednja osebnost kr??anstva
Doma?i kraj Nazaret , Galileja
Star?i Devica Marija , sveti Jo?ef ; kristjani verujejo, da je Marija ?ude?no spo?ela svojega sina po posredovanju Svetega Duha. Muslimani verujejo, da ga je ?ude?no spo?ela po bo?jem ukazu.

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski razli?ici Jezu? Kristu? [7] , iz hebrejsko ????? [Y?ho??a‘] in gr?ko Χριστ?? ([Hristos] v pomenu Maziljeni ), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazare?an , v kr??anstvu osrednja osebnost, Bo?ji sin, odre?enik in mesija , v islamu prerok, [8] * ok. 4 pr. n. ?t. , Betlehem , Judeja , † leta 30 ali 33.

Ve?ina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal [b] in da je bil judovski rabin iz Galileje , ki je ustno raz?irjal svoj nauk. [14] Krstil ga je Janez Krstnik . Kri?an je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata . [15] U?enjaki so osnovali ve? portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokalipti?nega gibanja, mesija, karizmati?ni zdravilec, ?udodelec, modrec in filozof ali dru?beni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. [16] Primerjali so novozavezne zapise z nekr??anskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega ?ivljenja. Naj?ir?e uporabljena koledarska doba , v kateri je trenutno leto 2024 (okraj?ano kot Anno Domini (n. ?t.), temelji na srednjeve?ki oceni leta Jezusovega rojstva.

Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena . [17] Kr??anska doktrina vklju?uje tudi verovanje, da je bil Jezus spo?et od Svetega Duha , rojen Devici , da je delal ?ude?e, ustanovil kr??ansko Cerkev , umrl na kri?u kot daritev v spravo za grehe , vstal od mrtvih in ?el v nebesa , od koder se bo vrnil ob koncu ?asov. [18] Velik del kr??anstva ?asti Jezusa kot utele?enega Bo?jega sina , drugo od treh oseb Svete Trojice . Nekaj kr??anskih skupnosti zavra?a trinitari?nost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno.

Islam Jezusa (navadno pre?rkovanega kot Isa ) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. [19] Za muslimane je Jezus prina?alec prerok in sporo?evalec ter otrok devi?kega rojstva, vendar ne bo?jega, niti ni umrl zaradi kri?anja. Judje zavra?ajo verovanje, da je Jezus pri?akovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka .

Jezusov ?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Jezusa je rodila Marija, ?ena tesarja Jo?efa iz Nazareta , ki ga je brezmade?no spo?ela. Tradicionalno se navaja za datum rojstva 25. december ( bo?i? ) leta 1.

Jo?ef in Marija sta sicer stanovala v Nazaretu v Galileji , a Sveto pismo navaja, da sta morala zaradi popisa prebivalstva v Betlehem in tam se je rodil Jezus (glej: Jezusovo rojstvo ). Pozneje se je dru?ina vrnila v Nazaret - Jezusa so sodobniki imenovali Jezus iz Nazareta .

O Jezusovem otro?tvu je malo znanega. Ker je odra??al v judovski dru?ini, pa lahko sklepamo na nekaj dejstev. Osmi dan po rojstvu je bil Jezus zagotovo obrezan , saj je ta dogodek za judovskega de?ka zelo pomemben. Dogodek je opisan tudi v Svetem pismu ( Lk 2,21 ). Spomin na ta dogodek praznuje Cerkev 1. januarja kot praznik Jezusovega obrezovanja .

Pozneje je bil Jezus gotovo dele?en normalne judovske verske vzgoje: nau?il se je brati, pisati in govoriti v hebrej??ini , ki je bila uradni jezik judaizma (Jezusov materni jezik je bila aramej??ina ). Sveto pismo navaja, da je imel Jezus ?tiri brate (Jakoba, Jozeja (Jo?efa), Juda in Simona) in nedolo?eno ?tevilo sester (glej Mr 6,3 ). Mnenja razli?nih kr??anskih skupnosti so glede tega deljena. Rimskokatoli?ka cerkev pravi, da so bili to bratranci in sestri?ne (uporaba izrazov "brat" in "sestra" v ?ir?em smislu). Pravoslavna Cerkev trdi, da so bili to Jo?efovi otroci iz prej?njega zakona (Jo?ef naj bi bil ob poroki z Marijo vdovec). Protestantske Cerkve po navadi razumejo Sveto pismo dobesedno in zato trdijo, da so bili to dejansko otroci Marije in Jo?efa in torej Jezusovi pravi mlaj?i bratje in sestre.

V ?asu med svojim 20 in 30 letom je Jezus verjetno pre?ivel nekaj ?asa v asketski verski skupnosti, vendar so zgodovinski viri tudi v tem primeru skopi. (Sveto pismo navaja, da ga je Duh odvedel v pu??avo - Mt 4,1 ). Nekateri zgodovinarji trdijo, da se je Jezus pridru?il esenom , saj se v njegovem nauku pozna esenski vpliv. Tudi ?e je to res, je Jezus pozneje zapustil esensko skupnost in izoblikoval svoj nauk, ki se v nekaterih to?kah mo?no razlikuje od esenskega. Morda pa se je pridru?il skupini, ki jo je vodil Janez Krstnik (sre?anje Jezusa z Janezom Krstnikom je opisano v Svetem pismu , Janez je Jezusa tudi krstil - Mt 3,13 ).

Ko je bil star okoli 30 let, je Jezus za?el z javnim delovanjem. Zbral je skupino u?encev, z njimi potoval od kraja do kraja in razlagal svoj nauk vsem, ki so bili pripravljeni prisluhniti. Ozdravljal je bolnike in delal ?ude?e. Njegovi govori so bili preprosti in lahko razumljivi navadnim ljudem. Pogosto je govoril v prispodobah (prilikah).

Njegov nauk pa ni bil po volji oblastem in premo?nej?emu sloju prebivalstva, zato so se ga sklenili znebiti. Tik pred praznikom pashe , po zadnji ve?erji , je izdajalec Juda I?karijot odpeljal k Jezusu vojake, ki so ga aretirali. Potem sta ga zasli?evala Herod Antipa in Poncij Pilat . Pilat je dal Jezusa najprej bi?ati, potem pa ga je v soglasju z judovskimi voditelji obsodil na smrt s kri?anjem , ?e? da je pripravljal upor proti rimskim oblastem in da se je imel za judovskega kralja. Jezusa so odvedli na Golgoto , kjer so ga kri?ali (glej tudi ?lanek: Jezusovo trpljenje ). ?e isti dan je tudi umrl na kri?u - to je bilo v petek pred judovsko pasho, na 14. dan meseca nisana po judovskem koledarju. (Danes ne moremo ve? stoodstotno zanesljivo rekonstruirati ustreznega datuma po na?em koledarju, kot en od najverjetnej?ih datumov pa se pojavlja 7. april leta 30.)

Po pri?evanju u?encev je Jezus tretji dan po smrti (v nedeljo) vstal od mrtvih, ?e 40 dni pou?eval u?ence, potem pa od?el v nebesa (glej tudi: Jezusovo vstajenje ).

Zgodovinski Jezus [ uredi | uredi kodo ]

Datum rojstva zgodovinskega Jezusa je med 7 in 2 letom pr. n. ?t. Ob uvedbi na?ega na?ina ?tetja let je bil za?etek ?tetja izbran tako, da je bilo leto, ko se je Jezus rodil, prvo leto na?ega ?tetja ( leto 1 ), vendar datacija ni bila to?na, Jezus se je po vsej verjetnosti rodil nekaj let prej.

Kronolo?ka razvrstitev [ uredi | uredi kodo ]

Najnatan?nej?i zapis o Jezusovem rojstvu vsebuje Evangelij po Mateju (verjetno napisan med 85 in 90 n. ?t.), [20] in Evangelij po Luku (verjetno napisan med 65 in 100 n. ?t.). [21] O podrobnostih Jezusovega rojstva se strokovnjaki ?e niso uskladili in le malo jih trdi, da natan?no poznajo leto ali datum njegovega rojstva ali smrti.

Pripoved o Jezusovem rojstvu v novozaveznih Evangeliju po Mateju in Evangeliju po Luku ne omenja datuma ali leta Jezusovega rojstva. V zahodnem kr??anstvu ga tradicionalno praznujejo 25. decembra (v liturgi?nem obdobju adventa ), ta datum pa lahko med rimokatoli?ani prvi? zasledimo leta 330. Pred tem so Jezusovo rojstvo v splo?nem praznovali 6. januarja kot del praznika Gospodovega razgla?enja , [22] poznan tudi kot teofanija ali epifanija , pri katerem se niso spominjali le Jezusovega rojstva, temve? tudi njegovega krsta v reki Jordan , ki ga je opravil Janez Krstnik in morda tudi drugih dogodkov v Jezusovem ?ivljenju. (V vzhodnem kr??anstvu danes mnogi praznujejo bo?i? 7. januarja, saj ?e vedno uporabljajo julijanski koledar , po katerem 25. december ustreza 7. januarju po gregorijanskem koledarju ). Nekateri strokovnjaki menijo, da Lukov opis dejavnosti pastirjev v ?asu Jezusovega rojstva ka?e na pomlad ali poletje. [23] Nekateri strokovnjaki menijo, da 25. december izvira iz kr??anskega nasprotovanja ali asimilaciji kulta nepremaganega sonca ( Sol Invictus ), ki so ga v tretjem stoletju z namenom uveljaviti novo cesarsko religijo promovirali rimski cesarji. Pape? Benedikt XVI. tej teoriji nasprotuje z argumentom, da je bil 25. december dolo?en preprosto tako, da so od 25. marca, domnevnega dne Jezusovega spo?etja, od?teli devet mesecev ( Praznik Marijinega oznanjenja ). [24]

Jezus pred Pilatom (Aleksander Terplan: Dvakrat 52 Bibliszke Historie, prevod Svetega pisma v prekmur??ini ( 1847 ).

Datum Jezusovega rojstva je te?ko dolo?ljiv, saj po 1900 letih, odkar so bili napisani evangeliji , nekateri viri niso ve? na razpolago. Na osnovi luninega mrka , ki ga je nemalo pred smrtjo Heroda Velikega (omenjen v Matejevem poro?ilu) zabele?il zgodovinar iz prvega stoletja Jo?ef , in dana?njega bolj?ega poznavanja nasledstva rimskih cesarjev pa bi se Jezus rodil pred letom 3 pr. n. ?t.

Tako Evangelij po Luku kot tudi Evangelij po Mateju postavljata Jezusovo rojstvo v ?as vladanja Heroda Velikega. Luka navaja, da se je Jezus rodil v ?asu, ko je bil rimski guverner Kvirinij , in je potekalo prvo ?tetje prebivalstva rimskih provinc v Siriji in Judeji . Jo?ef postavlja Kvirinijev guvernat in ?tetje v leto 6 n. ?t. (na katerega se Luka sklicuje v Acts 5,37 ), dolgo po smrti Heroda Velikega leta 4 pr. n. ?t. Tako se je debata osredoto?ila na to, ali je mogo?e vire uskladiti s predpostavko zgodnej?ega guvernata Kvirinija v Siriji oz. ali je ?tetje potekalo prej in ?e ne, kateri vir je neto?en. [25]

Nejasen je tudi datum Jezusove smrti. Evangelij po Janezu postavlja kri?anje neposredno pred praznik opresnikov na petek 14. dne v mesecu nisanu (imenovan kvartodeciman ), sinopti?ni evangeliji pa opisujejo Jezusovo zadnjo ve?erjo kot obrok pashe [26] (glej Mr 14,12 ) na petek 15. nisana. Nekateri strokovnjaki vendarle menijo, da je sinopti?no poro?ilo skladno z Janezovo pripovedjo. [27] Izra?un datuma ?e bolj zaplete to, da so Judje sledili lunisolarnemu koledarju , po katerem so datumi lunine faze. Po knjigi A Marginal Jew John P. Meierja , ki upo?teva prokuratorstvo Poncija Pilata in datume pashe v teh letih, je Jezus najverjetneje umrl 7. aprila 30 n. ?t. ali 3. aprila 33 n. ?t.. [28]

Jezusov nauk [ uredi | uredi kodo ]

Bistveni elementi Jezusovega nauka so ljubezen , strpnost in odpu??anje .

Na vpra?anje, katera je najve?ja zapoved, je odgovoril: "Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso du?o in z vsem mi?ljenjem. To je najve?ja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bli?njega kakor sam sebe." ( Mt 22,37 )

Kot merilo, kaj je dobro in kaj ne, je predlagal zlato pravilo : "Vse, kar ?elite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim." ( Mt 7,13 )

Pred smrtjo je zapovedal u?encem: "To je moja zapoved, da ljubite drug drugega, kakor sem vas ljubil jaz. Nih?e nima ve?je ljubezni, kakor je ta, da kdo da ?ivljenje za svoje prijatelje." ( Jn 15,12 )

Jezus predlaga celo ljubezen do sovra?nikov, saj: "?e ljubite samo tiste, ki vas ljubijo, kak?no priznanje vam gre? Saj tudi gre?niki ljubijo tiste, ki nje ljubijo." ( Lk 6,27-36 )

Vendar pa ta ljubezen ne pomeni, da je treba tolerirati vse, kar ljudje po?nejo. Ljubiti je treba ?loveka kot osebo, tudi ?e ne odobravamo njegovih dejanj. Jezus je nastopil precej ostro proti pokvarjenosti, izkori??evalstvu, hinav??ini in drugim podobnim pojavom, ki ?love?tvo spremljajo ?e od za?etka. Tako na primer opominja farizeje , ki navidezno izpolnjujejo zapovedi, nimajo pa ljubezni do so?loveka: "Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sede?e v shodnicah, ... Gorje vam, u?itelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se teh bremen niti s prstom ne dotaknete, ... Gorje vam, u?itelji postave, ker ste vzeli klju? spoznanja. Sami niste vstopili, a tistim, ki so hoteli vstopiti, ste to prepovedali,..." ( Lk 11,37-54 )

S takimi trditvami je izzval jezo med premo?nej?imi in vplivnej?imi sloji, kar je pripeljalo do njegove aretacije in usmrtitve.

Nauk kr??anske Cerkve o Jezusu [ uredi | uredi kodo ]

Kmalu po Jezusovi smrti so se za?eli njegovi u?enci spra?evati, kdo pravzaprav je bil Jezus in kak?en smisel je imelo njegovo ?ivljenje in delovanje. Prve kr??anske skupnosti so izoblikovale nekaj prepri?anj, ki so danes temelj kr??anske vere. Naslednja prepri?anja so skupna za Rimskokatoli?ko Cerkev - Katekizem , Pravoslavne Cerkve in (v glavnem) tudi za vse ve?je protestantske skupnosti:

  1. Jezus je Bo?ji Maziljenec ( hebrejsko Mesija), katerega prihod so napovedovali starozavezni preroki. Gr?ka oblika tega naziva je Χριστ?? [Hristos, Christos], latinizirano Christus, poslovenjeno Kristus. Ta naziv se je Jezusa tako prijel, da ga mnogi ?tejejo za Jezusov priimek.
  2. Jezus je Bo?ji sin . To pomeni, da eksistira ?e od za?etka ?asa in da ga Bog O?e ni ustvaril tako, kot je ustvaril materialni svet. Jezus je najprej eksistiral samo v duhovni obliki, potem pa se je utelesil v Marijinem telesu in postal telesno ?lovek.
  3. Jezus je pravi Bog in pravi ?lovek . To pomeni, da ima Jezus dvojno naravo: ?love?ko in bo?jo. Kot ?lovek je enak ostalim ljudem v vsem razen v grehu . Kot Bog pa se imenuje tudi Bog Sin in je istega bistva z Bogom O?etom in z Bogom Svetim Duhom, s katerima skupaj sestavlja Sveto Trojico - enega Boga v treh osebah.
  4. Jezus je postavil zakramente , po katerih Bog deli ljudem svojo milost . Za najpomembnej?i zakrament ?teje evharistija , ki jo je Jezus ustanovil pri zadnji ve?erji , preden je bil izdan. Pomen tega zakramenta si v razli?nih Cerkvah nekoliko razli?no razlagajo.
  5. Jezus je s svojim trpljenjem in smrtjo na kri?u odre?il svet . Po njem imamo tudi mi (navadni ljudje) mo?nost, da po smrti dose?emo vstajenje in novo ?ivljenje.

Muslimanski pogled na Jezusa [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Jezus v islamu .

Ker je islam nastal pribli?no 600 let kasneje kot kr??anstvo, je prerok Mohamed kr??anstvo seveda poznal. Zato nas ne sme presenetiti, da je v Koranu Jezus omenjen kot ≫Jezus sin Marije≪ ( arabsko ???? ?? ???? ( Isa ibn Marjam )). V islamu Jezus ?teje za rasula , preroka, ki ga je poslal Bog. Podobno kot starozavezni preroki Noe (arabsko Nuh), Abraham (arabsko Ibrahim) in Mojzes (arabsko Musa), nikakor pa mu ne pripisujejo nikakr?nih bo?jih lastnosti. Koran navaja 25 imen prerokov, v celoti pa naj bi bilo na Zemljo poslanih 124.000 prerokov. Koran jih kot rasule imenuje pet: Ismail ( Ismael ), Daud ( David ), Isa (Jezus Kristus) in Mohamed. Po Koranu pa se jih je razodelo ?e ve?.

Izvor arabskega imena [ uredi | uredi kodo ]

Poslovenjeno ime Jezus izhaja iz latinskega imena I?sus , ki izhaja iz gr?kega ?ησο?? ( I?sous ). Koransko ime 'Isa je bilo za zahodne strokovnjake uganka in predlagali so ve? teorij. Ena od njih pravi, da sta se 'j-?', hebrejska soglasnika za Je?ua , zamenjala v 's-j', arabska soglasnika za `?s? . Druga teorija glede na Enciklopedijo Korana je, da so Judje imenovali Jezusa ≫Esau≪ (hebrejsko ?????? ( Ezav , Esav )) zaradi sovra?tva. Mohamed je zvedel za Jezusovo ime prek njih, ne da bi uvidel, da gre za ?aljivko. V prid temu je tudi to, da se arabsko Esau zapi?e kot `Isu , kar se je privzelo kot `?s?. Temu nasprotuje pomanjkanje virov, ki bi potrdili da so Judje sploh kdaj imenovali Jezusa Esau. Alah je kritiziral Jude, da so sramotili Jezusovo mati, in kristjani, ki so poznali Mohameda, so ga popravili, ker je bila to judovska ?aljivka za Jezusa.

Tretja teorija je, da se v Koranu pojavlja ime `?s? namenoma, ki ga naj bi ena?ilo z Muso (Mojzesom), saj so ju v?asih ena?ili. Ta podobnost se pojavlja v sodobnih jezikih kot sta slova??ina (Je?i? - Moj?i?) ali ?e??ina (Je?i? - Moj?i?). Drugi primeri sozvo?nih parov so: ??l?t-?j??l?t (Saul in Goljat), Y?d?j??dj-M?d?j??d?j? (Gog in Magog) ipd. Po ?etrti teoriji so kristjani v arabskem svetu skovali ime `?s? iz sirskih oblik Je?u ali I?u. Arabske besede, ki so izposojenke iz aramej??ine ali sir??ine, velikokrat uporabljajo ?rko ?ajin ( ? ). Manihejski odlomki podajajo dokaz, da se je opustilo kon?ni 'ajin pri izposojenih hebrejskih izrazih. Ne obstaja pa dokaz, da se je ime `?s? uporabljalo v predislamskem ?asu. V Siriji je na primer samostan iz leta 571, znan po imenu ?s?nija.

Zgodovinskost [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Zgodovinskost Jezusa Kristusa

Velika ve?ina u?enjakov se strinja, da je Jezus zares obstajal in pou?eval v Galileji , da je bil kr??en in kri?an, a o njegovem celotnem ?ivljenjepisu ?e vedno ni konsenza.

Umetni?ke upodobitve [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Upodobitve Jezusa .
An ancient wall painting depicting Jesus
Jezus ozdravlja hromega na eni od prvih znanih podob Jezusa iz cerkve Dura-Europos v 3. stoletje [29]

Nekatere najzgodnej?e upodobitve Jezusa v cerkvi Dura-Europos so trdno datirane pred letom 256. Nato se je kljub pomanjkanju svetopisemskih omemb ali zgodovinskih zapisov v zadnjih dveh tiso?letjih pojavila ?iroka paleta upodobitev Jezusa, na katere so pogosto vplivala kulturna okolja, politi?ne okoli??ine in teolo?ki konteksti. Tako kot v drugi zgodnjekr??anski umetnosti, najzgodnej?e upodobitve segajo v pozno 2. ali zgodnje 3. stoletje, ohranjene podobe pa najdemo zlasti v rimskih katakombah.

Upodobitev Kristusa v slikovni obliki je bila v zgodnji Cerkvi zelo sporna. Od 5. stoletja dalje so v vzhodni Cerkvi postale priljubljene plo??ate poslikane ikone . Bizantinski ikonoklazem je deloval kot ovira za razvoj na Vzhodu, toda do 9. stoletja je bila umetnost spet dovoljena. Protestantska reformacija je prinesla ponoven odpor do podob, vendar je bila popolna prepoved netipi?na, protestantski ugovori proti podobam pa so se od 16. stoletja zmanj?ali. ?eprav se velikih podob na splo?no izogibajo, malo protestantov zdaj nasprotuje knji?nim ilustracijam, ki prikazujejo Jezusa. Uporabo upodobitev Jezusa zagovarjajo voditelji veroizpovedi, kot so anglikanci in katoli?ani in je klju?ni element vzhodne pravoslavne tradicije.

Preobrazba je bila glavna tema vzhodnokr??anske umetnosti in vsak vzhodno pravoslavni menih, ki se je izu?il v ikonografstvu, je moral dokazati svojo obrt tako, da je naslikal ikono, ki jo je upodabljala. Ikone prejmejo zunanje znake ?a??enja, kot so poljubi in prostracija, in veljajo za mo?ne kanale bo?je milosti. Renesansa je rodila ?tevilne umetnike, ki so se osredoto?ali na upodobitve Jezusa; Fra Angelico in drugi so sledili Giottu pri sistemati?nem razvoju nenatrpanih podob.

Pred protestantsko reformacijo je bilo razpelo obi?ajno v zahodnem kr??anstvu. Gre za model kri?a s kri?anim Jezusom. Razpelo je postalo osrednji okras oltarja v 13. stoletju, uporaba, ki je bila od takrat skoraj univerzalna v rimskokatoli?kih cerkvah.

Jezus se kot dojen?ek pojavlja v jaslih (krmilnici) v bo?i?nih jaslih, ki prikazujejo prizor Rojstvo . Obi?ajno se mu pridru?ijo Marija, Jo?ef, ?ivali, pastirji, angeli in Trije kralji. Fran?i?ek Asi?ki (1181/82?1226) je zaslu?en za popularizacijo Rojstva , ?eprav verjetno ni on njihov za?etnik. Rojstvo je doseglo vrhunec priljubljenosti v 17. in 18. stoletju v ju?ni Evropi.

Viri za Jezusa Kristusa [ uredi | uredi kodo ]

Kr??anski

Judovski

Poganski

Relikvije [ uredi | uredi kodo ]

Leta 70 je v roke Rimljanov padel Jeruzalem in mesto so povsem uni?ili. Zaradi tega je obstanek predmetov iz 1. stoletja Jude zelo redek. Skoraj nobenega neposrednega zaznamka ni o zgodovini judovstva od konca 1. stoletja do 2. stoletja. [30] [31] ?eprav Evzebijeva poro?ila ( Ecclesiastical History III 5.3) govorijo o tem, da so prvi kristjani prebe?ali v Pelejo , tik preden je Jeruzalem doletelo uni?enje, moramo sprejeti dejstvo, da nas ni dosegel noben predmet iz zgodnje jeruzalemske cerkve. [32] V zgodovini Cerkve so se pojavljali mnogi predmeti, opredeljeni kot Kristusove relikvije, ?eprav so se o njih porajali tudi dvomi. Erazem Rotterdamski , katoli?ki teolog iz 16. stoletja, je sarkasti?no pisal o pojavu relikvij in ?tevilu stavb, ki bi jih lahko postavili, ?e? da so iz lesa Kristusovega kri?a. [33] Medtem ko strokovnjaki razpravljajo, ali je bil Jezus kri?an s tremi ?eblji ali s ?tirimi, se v Evropi kot relikvije ?asti najmanj 30 ?ebljev. [34]

Nekatere relikvije, kot so ponarejeni ostanki trnjeve krone, niso imeli veliko ?astilcev. Torinski prt (povezan je z odobrenim katoli?kim ?e??enjem Jezusovega obli?ja) je ?astilo ?e milijone ljudi, vklju?no s pape?em Janezom Pavlom II. in Benediktom XVI . [35] [36] Med strokovnjaki ni soglasja v prid avtenti?nosti katerekoli relikvije, pripisane Jezusu. [37]

Viri in opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Meier 1991 , str. 407.
  2. ↑ Rahner 2004 , str. 732.
  3. ↑ Sanders 1993 , str. 10?11.
  4. ↑ Finegan 1998 , str.  319
  5. ↑ Luka s. Ε?αγγ?λιον κατ? Λουκ?ν ? 0085.
  6. ↑ Matej s. ε?αγγ?λιον κατ? Μαθθα?ον
  7. ↑ M. Snoj: Slovar jezika Janeza Svetokri?kega, prva knjiga A-O, Zalo?ba ZRC 2006 . Ljubljana , ISBN 961-6568-45-0 str. 350, 430.
  8. ↑ www.oxfordislamicstudies.com
  9. ↑ Ehrman, Bart (2011). Forged: writing in the name of God ? Why the Bible's Authors Are Not Who We Think They Are . HarperCollins. str. 285. ISBN   978-0-06-207863-6 .
  10. ↑ Burridge, Richard A.; Gould, Graham (2004). Jesus Now and Then . Wm. B. Eerdmans Publishing. str.  34 . ISBN   978-0-8028-0977-3 .
  11. ↑ Price, Robert M. (2009). ≫Jesus at the Vanishing Point≪ . V Beilby, James K.; Eddy, Paul R. (ur.). The Historical Jesus: Five Views . InterVarsity. str. 55, 61. ISBN   978-0-8308-7853-6 .
  12. ↑ Grant, Michael (1977). Jesus: An Historian's Review of the Gospels . Scribner's. str.  200 . ISBN   978-0-684-14889-2 .
  13. ↑ Van Voorst 2000 , str. 16.
  14. ↑ James D. G. Dunn, The Oral Gospel Tradition , Wm. B. Eerdmans Publishing, 2013. pp 290-291
  15. ↑ Levine 2006 , str. 4.
  16. ↑ Kostenberger, Kellum & Quarles 2009 , str. 124?125.
  17. ↑ Woodhead, Linda (2004). Christianity: A Very Short Introduction . Oxford: Oxford University Press. str. n.p.
  18. ↑ Grudem 1994 , str. 568?603.
  19. ↑ Esposito, John L. (2003). The Oxford Dictionary of Islam . Oxford University Press. str. 158. ISBN   978-0-19-975726-8 .
  20. ↑ Darrell L. Bock, Jesus According to Scripture , str. 29?30, navaja datum ok. 60?70; L. Michael White, From Jesus to Christianity , str. 244, navaja ok. 80?90.
  21. ↑ Bock, ibid. , are. 38, navaja ok. 62?70; White, ibid. , str. 252, navaja ok. 90?100.
  22. ↑ Erwin Fahlbusch and Geoffrey William Bromiley, The Encyclopedia of Christianity. Grand Rapids, Mich.; Leiden, Netherlands: Wm. B. Eerdmans; Brill, 1999?2003, 1:454?55
  23. ↑ Porterm J. R. Jesus Christ: The Jesus of History, the Christ of Faith. Oxford University Press, 1999. Str. 70 ISBN 0-19-521429-3
  24. ↑ Joseph Cardinal Ratzinger (Benedict XVI), The Spirit of the Liturgy , trans. John Saward (San Francisco: Ignatius Press, 2000), str. 108; cf. str. 100. Stare teorije ima za ni? ve? veljavne. 25. marec so imeli tudi za dan Jezusove smrti in za dan stvarjenja. Glej tudi H. Rahner, Griechische Mythen in christlicher Deutung . Darmstadt, 1957.).
  25. ↑ Josephus, Antiquities 17.342?4
  26. ↑ Stephen L Harris, Understanding the Bible. Palo Alto: Mayfield. 1985.
  27. ↑ Za razpravo o razli?nih teorija z referencami glej Leon Morris, The Gospel According to John, Revised , str. 284?295.
  28. ↑ Meier, str.1:402
  29. ↑ ≫Dura-Europos: Excavating Antiquity | Yale University Art Gallery≪ . media.artgallery.yale.edu . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 5. maja 2017 . Pridobljeno 3. marca 2017 .
  30. ↑ Levine 2006 , str. 24-25.
  31. ↑ Helmut Koester Introduction to the New Testament , Vol. 1: History, Culture, and Religion of the Hellenistic Age. Berlin: de Gruyter Press, 1995 p 382
  32. ↑ Margaret M. Mitchell "The Cambridge History of Christianity, Volume 1: Origins to Constantine" Cambridge University Press 2006 p 298
  33. ↑ Dillenberger 1999 , str. 5.
  34. ↑ Thurston, Herbert (1913). ≫Holy Nails≪  . V Herbermann, Charles (ur.). Catholic Encyclopedia . New York: Robert Appleton Company.
  35. ↑ Wojtyła, Karol J. (24. maj 1998). ≫Pope John Paul II's address in Turin Cathedral≪ . Vatican Publishing House.
  36. ↑ Squires, Nick (3. maj 2010). ≫Pope Benedict says Shroud of Turin authentic burial robe of Jesus≪ . Christian Science Monitor .
  37. ↑ Nickell, Joe (2007). Relics of the Christ . University Press of Kentucky. str. 191. ISBN   978-0-8131-3731-5 .
  1. ↑ John P. Meier je zapisal, da je leto Jezusovega rojstva ok.  7 al 6 pr. n. ?t. . [1] Karl Rahner je zapisal, da je med kr??anskimi strokovnjaki konsenz ok.  4 pr. n. ?t. . [2] E. P. Sanders prav tako zagovarja ok.  4 pr. n. ?t. in se sklicuje na splo?ni konsenz. [3] Jack Finegan je z zgodnjimi kr??anskimi tradicijami podprl ok.  3 ali 2 pr. n. ?t. . [4]
  2. ↑ V pregledu stanja sodobne znanosti iz leta 2011 je Bart Ehrman zapisal: ≫Skoraj zagotovo je obstajal, kot se strinja malodane vsak kompetenten zgodovinar anti?ne zgodovine, kristjan ali nekristjan≪. [9] Richard A. Burridge pravi: ≫Obstajajo tisti, ki trdijo, da je Jezus izmi?ljotina cerkve, da Jezusa sploh ni bilo. Moram re?i, da ne poznam nobenega uglednega kriti?nega zgodovinarja, ki bi to ?e trdil≪. [10] Robert M. Price ne verjame, da je Jezus obstajal, vendar se strinja, da ta perspektiva nasprotuje mnenju ve?ine strokovnjakov. [11] Michael Grant (klasik) je leta 1977 zapisal: ≫V zadnjih letih si noben resen u?enjak ni upal postulirati Jezusove nezgodovinskosti ali jih je bilo vsaj zelo malo in jim ni uspelo odpraviti mnogo mo?nej?ih in celo zelo ob?irnih dokazov o nasprotnem≪. [12] Robert E. Van Voorst navaja, da bibli?ni znanstveniki in klasi?ni zgodovinarji menijo, da so teorije o Jezusovem neobstoju prakti?no ovr?ene. [13]

.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

  • Sveto pismo, Ekumenska izdaja, Ljubljana 1974, Opombe in Kronolo?ki pregled.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Jezus Kristus .
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Jezus Kristus
Poglejte si besedo Jezus v Wikislovarju, prostem slovarju.
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jezus_Kristus&oldid=6171235 ≪