Nadvojvoda
Janez Habsbur?ko-Lotarin?ki
, rojen kot Johann Baptist Josef Fabian Sebastian, ljudsko imenovan tudi
nadvojvoda Janez
, je bil
avstrijski
nadvojvoda in
feldmar?al
* 20. januar 1782,
Firence
, (danes
Italija
); † 11. maj 1859,
Gradec
.
Nadvojvoda Janez se je rodil kot trinajsti izmed ?estnajstih otrok velikega vojvode Toskane (kasnej?ega cesarja
Leopolda II.
) in Marije Ludovike Burbonske, h?erke takratnega ?panskega kralja
Karla III.
Ko je o?e
Leopold II.
leta 1790 na prestolu nasledil cesarja
Jo?efa II.
, se je dru?ina iz
Toskane
preselila na
Dunaj
. ?est let kasneje je pri?el nadvojvoda Janez svojo voja?ko kariero. Septembra 1800 mu je bilo podeljeno poveljstvo armade v Nem?iji, ?etudi je imenovanju osebno nasprotoval. Izkazal se je z osebnim juna?tvom, toda njegove ?ete so bile pora?ene v bitki pri Hohenlindenu 3. decembra 1800. Potem, ko je morala Avstrija po izgubljeni bitki leta 1805
Tirolsko
prepustiti
Bavarski
, je nadvojvoda Janez v neuspe?nem tirolskem boju za neodvisnost podpiral svojega prijatelja
Andreasa Hoferja
. Leta 1805 je vodil uspe?no obrambo ve? tirolskih prelazov proti
francozom
in bil nagrajen s poveljni?kim kri?em
reda Marije Terezije
. Med boji je organiziral tudi enote de?elne brambe po
pruskem
vzoru.
Delovanje na ?tajerskem
[
uredi
|
uredi kodo
]
Franc, ki je medtem kot cesar
Franc I.
zasedel avstrijski prestol, je bratu nadvojvodi Janezu prepovedal bivanje na
Tirolskem
in vsakr?no povezavo s Tirolci. Zaradi tega je nadvojvoda Janez svoje aktivnosti usmeril na
?tajersko
, kjer je leta 1811 v
Gradcu
z daritvijo svoje zbirke pripomogel k ustanovitvi prvega de?elnega muzeja, sedaj znanega kot
Joanneum
. Po njegovi zaslugi so leta 1817 ustanovili tudi ?tajerski de?elni arhiv in v
Vordernbergu
leta 1826 odprli
rudarsko
in
?elezarsko
?olo. Poleg tega je sodeloval pri ustanovitvi ?tajerske hranilnice in Annine otro?ke bolni?nice v Gradcu. Po privolitvi cesarja, ki je tej zvezi dolgo nasprotoval, se je nadvojvoda Janez leta 1829 lahko poro?il s svojo veliko ljubeznijo Anno Plochl, h?erko na?elnika po?tne postaje v
Ausseeju
.
Nadvojvoda Janez je leta
1828
ustanovil zavarovalnico Grazer Wechselseitige, ki je na Slovenskem sedaj znana pod imenom Grawe. Sodila je med tiste dejavnosti nadvojvode, s katerimi je sku?al izbolj?ati gospodarstvo v tedanji
de?eli ?tajerski
. V svojem konceptu vsestranskega razvoja nikakor ni pozabil na
kmetijstvo
. Odtod njegova zamisel o ustanovitvi Kmetijske dru?be, ki je nastala v Gradcu marca 1819, oktobra istega leta pa sta bili ustanovljeni podru?nici v
Mariboru
in
Celju
.
Nadvojvoda Janez je med svojimi mnogimi nagnjenji k novostim posebej skrbno negoval tudi svoj odnos do kmetijstva, posebej ?e do vinogradni?tva. Tedanje
vinogradni?tvo
na
?tajerskem
je bilo v Janezovih o?eh zaostalo, v vinogradih je bilo veliko sort slabo rodne trte, njihova oskrba in kletarjenje pa nestrokovna. Ker je nadvojvoda dobro poznal vinogradni?ke razmere ob
Renu
in kakovost tamkaj?njih vin, se je odlo?il za prenos tamkaj?njih sort v ?tajerske kraje. Za sredi??e, v katerem bi trte iz
Porenja
poskusno uvajali, je zaradi ugodnih klimatskih razmer izbral okolico
Peker
in
Limbu?a
, kjer je leta 1822 kupil posestvo, danes znano pod imenom Meranovo. Meranovo je dobilo ime po sinu nadvojvode Janeza,
grofu
Francu von Meran (1839-1891), ki je leta 1862 prevzel upravljanje posestva, kasneje pa je posestvo vodil ?e njegov vnuk grof Janez von Meran (1867-1947).
Leta 1823 so za?eli tam saditi nove sorte trt, izjemen uspeh pa se je pokazal ?e ob prvi trgatvi leta 1826, katere se je nadvojvoda Janez osebno udele?il, kasneje pa na Meranovem tudi pogosto bival.
Vinogradi
so postali tako ugledni in znani, da so na Meranovem leta 1832 ustanovili prvo vinogradni?ko ?olo na ?tajerskem, ki se ji je pozneje priklju?il ?e sklad za nagrajevanje prizadevnih in uspe?nih vini?arjev.
Na Meranovem je v letih 1893-1894 deloval tudi
Jo?ef Le?nik
, ki je kasneje postal svetovno znani sadjar, vinogradnik in agronom.
Meranovo je danes del
Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede
Univerze v Mariboru
.
[7]
Gradnja ju?ne ?eleznice
[
uredi
|
uredi kodo
]
Nadvojvoda Janez je bil tudi pobudnik gradnje znamenite
Ju?ne ?eleznice
od
Dunaja
do
Trsta
, ki so jo slovesno odprli leta 1857. Hvale?ni prebivalci celjskega okro?ja so mu v letih 1825/26 zaradi zaslug pri gradnji kamnitega mostu ?ez
Savinjo
v
Zidanem Mostu
dali postaviti enega najlep?ih
klasicisti?nih
spomenikov na Slovenskem, portretna doprsna podoba z latinskim napisom na visokem kamnitem podstavku je nekdaj stala v majhnem okroglem paviljonu, bila nato odstranjena in uni?ena med bombardiranjem v
drugi svetovni vojni
.
Leta 1841 je cesar nadvojvodo Janeza imenoval za predsedujo?ega novoustanovljenega cesarskega
parlamenta
in je to funkcijo opravljal do svojega odstopa 10. decembra 1849.
V
Stainzu
je nadvojvoda Janez leta 1841 kupil gosposko posestvo. Bil je zelo povezan z narodom in je rad nosil tradicionalno ?tajersko narodno no?o. Od leta 1850 do svoje smrti leta 1859 je bil v Stainzu celo prvi svobodno voljeni
?upan
.
Nadvojvoda Janez je umrl 11. maja 1859 v svoji pala?i v Gradcu, bil tam pokopan, deset let kasneje pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v grad Schenna na
Ju?nem Tirolskem
, danes v
Italiji
.
Drugi spomeniki nadvojvodi Janezu na Slovenskem
[
uredi
|
uredi kodo
]
Na Slovenskem so v prvi polovici
19. stoletja
nastali zna?ilni spomeniki. Postavljali so jih v spomin na visoke obiske, na pomembne dose?ke, na padle vojake in v spomin na osebnosti, zaslu?ne za napredek naroda. Od slednjih jih je imel nadvojvoda Janez dale? najve?, to dejstvo pa nikakor ne presene?a.
Eden od njih je posve?en nadvojvodovemu obisku
slapa Savice
. Na preprosti
marmorni
plo??i je habsbur?ki nadvojvodski
grb
in latinski napis, da je
baron
?iga Zois
, lastnik bohinjskih fu?in, spomenik posvetil nadvojvodu Janezu, raziskovalcu alpskega apnenca, ki je 8. julija 1807 obiskal izvir
Save
.
Ohranil se je tudi spomenik, ki so ga na celjskem, v soteski
Huda luknja
, postavili nadvojvodu Janezu. Ta stoji ob cesti, za katere gradnjo se je bil zavzel nadvojvoda. Potem, ko so leta 1826 zgradili cesto skozi sotesko, so ?lani
slovenjegra?ke
kmetijske podru?nice leta
1829
v znak hvale?nosti dali postaviti spomenik in ga leto pozneje slovesno odkrili. Na
obelisku
je napis z besedilom v nem??ini in
bronast
reliefni medaljon s portretom nadvojvode, izdelan po risbi
dunajskega
slikarja in
litografa
Johanna Wachtla. Spomenik so izdelali v Gradcu.
Ju?na ?tajerska se je nadvojvodi spominsko oddol?ila leta 1883 s spomenikom v
Mariboru
, ki pa so ga leta 1918 odstranili iz mestnega parka in je zdaj v
Pokrajinskem muzeju
. Njegova kopija od nedavna krasi
Meranovo
.
| Ta razdelek
potrebuje raz?iritev
. Pomagajte Wikipediji in ga
raz?irite
.
(mesec ni naveden )
|
- ↑
1,0
1,1
1,2
1,3
Record #118557750
// Gemeinsame Normdatei
? 2012?2016.
- ↑
Lundy D. R.
The Peerage
- ↑
3,0
3,1
3,2
Dr. Constant v. Wurzbach
Habsburg, Johann Baptist, Erzherzog
//
Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich
:
enthaltend die Lebensskizzen der denkwurdigen Personen, welche seit 1750 in den osterreichischen Kronlandern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben
?
Wien
: 1856. ? Vol. 6. ? S. 280.
- ↑
4,0
4,1
4,2
4,3
Nacionalna zbirka normativnih podatkov ?e?ke republike
- ↑
The Fine Art Archive
- ↑
https://european-art.net/person/redirect?i=15&p=person%2F98257
- ↑
Zgodovina Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Arhivirano
2021-01-20 na
Wayback Machine
.
- Radovanovi?, Sa?o (1996).
Podravje, Maribor, Ptuj A-?ː priro?nik za popotnika in poslovnega ?loveka
.
COBISS
40212481
.
ISBN
86-7195-219-3
.
- Pohl, Walther:
Habsbur?ani:zgodovina evropske rodbine
, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 (
COBISS
)
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Drugo
| |
---|