한국   대만   중국   일본 
Jakob ?olar - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Jakob ?olar

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jakob ?olar
Portret
Rojstvo 29. april 1896 ( {{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:29|2|0}} ) [1]
Rudno
Smrt 22. junij 1968 ( {{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:22|2|0}} ) (72 let)
Ljubljana
Dr?avljanstvo   SFRJ
Poklic jezikoslovec , urednik , prevajalec , univerzitetni u?itelj , kritik

Jakob ?olar , jezikoslovec , prevajalec , urednik , duhovnik * 29. april 1896 , Rudno pri ?eleznikih , † 22. junij 1968 , Ljubljana .

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Rodil se je o?etu sodarju Jakobu st. in materi Antoniji (rojena Kav?i?). 31. maja 1915 je maturiral na prvi klasi?ni gimnaziji v Ljubljani. Med letoma 1915 in 1919 je ?tudiral bogoslovje in bil leta 1918 posve?en v duhovnika . Od 1919 do 1924 je bil prefekt na zavodu ?kofijske gimnazije v ?entvidu , isto?asno je na Filozofski fakulteti v Ljubljani ?tudiral sloven??ino in franco??ino in leta 1922 iz teh dveh predmetov opravil filozofsko-pedago?ki izpit. V Strasbourgu se je izpopolnjeval v franco??ini, v Mostarju se je u?il srbohrva??ine , zatem pa se strokovno izpopolnjeval in specializiral v Parizu . V vseh teh letih je opravljal razli?ne foneti?ne raziskave na College de France , Institut catholique litteraire in Sorboni , kjer se je ukvarjal z jezikoslovnim zemljepisom , primerjalnim jezikoslovjem in zgodovinsko slovnico . Leta 1944 je bil aretiran in odpeljan v Dachau , od koder se je vrnil 11. junija 1945. Decembra leta 1945 ga je SAZU predlagala za profesorja na katedri ljubljanskih gimnazij , hkrati pa je na SAZU tudi delal, kjer naj bi bil glavni ekscerptor za veliki Slovar slovenskega knji?nega jezika in glavni pomo?nik pri redakciji predelanega in dopolnjenega Pleter?nikovega slovarja .

Po Ramov?evi smrti so ga odpustili in po montiranem politi?nem procesu zaprli z obto?bo narodnega izdajstva (1952). Po izpustitvi je leta 1958 postal kanonik ljubljanskega kapitlja in ravnatelj ?kofijske gimnazije v likvidaciji, leta 1965 prelat in kot pobudnik njegove ustanovitve tudi ?astni ?lan Slavisti?nega dru?tva Slovenije. Umrl je v Ljubljani. 1929 je bil odlikovan z redom zlatih palm , ki mu ga je dodelilo francosko ministrstvo za prosveto, 1965 pa je postal ?astni ?lan Slavisti?nega dru?tva Slovenije . Umrl je nekaj mesecev pred zlato ma?o v Ljubljani, pokopan pa je pri sv. Kri?u.

Znanstveni in jezikoslovni prispevki [ uredi | uredi kodo ]

V glasoslovju je na podlagi kimografskih zapisov v glavnem svojega izgovora ugotovil nazalizacijski vpliv nosnikov na njihovo glasovno, posebno samoglasni?ko okolje in priporni?ki zna?aj glasu n pred s in ? . S priporni?kim zna?ajem glasu n je razlagal nekatere pojave iz Ramov?evega Konzonantizma . V posebni razpravi je zagovarjal foneti?ni razvoj zobni?kih zapornikov in pripornikov v ?umnike oziroma nebnike . ?e v tretji izdaji Breznikove slovnice (1924) je opisal tvorbo slovenskih knji?nih glasov in obravnaval naravo besednih tonemov. Glasoslovje je obravnaval tudi v slovnicah iz 1940, 1947, 1956 ter v Slovenskem pravopisu 1962, deloma tudi ?e v SP 1950.

V oblikoslovju mu pripisujejo prislov v Slovenski slovnici 1947, v manj?i meri tudi ?tevnik in zaimek , pri glagolu pa ob?irnej?o obdelavo dele?nika , namenilnika in glagolnika . Za izdajo 1956 je pripravil poglavje Besedne prvine in obdelal splo?ne oblikoslovne kategorije, kot so besedne vrste , sklon , ?tevilo , spol , oseba in glagolski vid . V SP 1950 je obdelal predlog , za izdajo 1962 pa nekatere veznike .

S skladnjo se je bolj malo ukvarjal, je pa poleg razprave o vezniku napisal ?e nekaj o nikalnici .

Jezikoslovna dela [ uredi | uredi kodo ]

Skupaj z Breznikom je ocenil Ramov?ev Konzonantizem , sam pa je ocenil Dialektolo?ko karto slovenskega jezika , Bezlajev Oris slovenskega knji?nega izgovora in Baj?evo Besedotvorje slovenskega jezika . Poro?al je ?e o Breznikovih Slovenskih slovarjih , o Mu?i?evi Negaciji ni in Mahni?evi ?ivi sloven??ini .

Bil je urednik Detelovih izbranih spisov. Pomembna je njegova obdelava Fin?garjevega ?tudent naj bo in uvoda k Sovretovemu prevodu Avgu?tinovih Izpovedi ter k ?upan?i?evem u prevodu Hofmannsthalovega Slehernika .

Napisal je pribli?no 40 kraj?ih ocen, poro?al o doma?ih in tujih slovstvenih delih in dogodkih. Zlasti redno je poro?al o zbirki Cvetje iz doma?ih in tujih logov .

Posebno poglavje so pri ?olarju ?ivljenjepisi , kjer je pisal o Brezniku , Jegli?u , ?krabcu , Fin?garju , Preglju , Porenti , Debevcu in Ramov?u .

Bil je glavni sodelavec in organizator za pisanje slovenskih ?itank za ni?je razrede srednjih ?ol in za me??ansko ?olo. Odlo?no se je bojeval proti poskusom, da bi se izdaja ?olskih knjig dr?avno poenotila, s ?imer bi slovenske knjige izgubile narodno-vzgojni slovenski zna?aj. Prizadeval si je za lo?itev pouka slovenske in srbohrva?ke knji?evnosti v vi?jih razredih srednje ?ole. Kot profesor sloven??ine in franco??ine na gimnaziji je oblikoval duhovni lik dijaka v smislu personalizma . V zvezi s tem je urejal revijo Kri? in se tudi druga?e udejstvoval v mladinskem gibanju.

Pred vojno je organiziral zbiranje jezikovnega gradiva za slovar slovenskih krajevnih imen in bil ve?krat svetovalec pri raznih strokovnih terminologijah .

?olar-Fabijanov proces [ uredi | uredi kodo ]

Kot stolni kanonik in ?lan SAZU je bil Jakob ?olar tudi ?rtev enega vidnej?ih montiranih procesov, s katerimi je partija po vojni utrjevala svojo oblast. Decembra 1952 je bil - osem let po dachauski izku?nji - znova aretiran. Na tako imenovanem ?olar-Fabijanovem procesu, ki se je za?el konec istega leta in kon?al na Silvestrovo, je bil pred Okro?nim sodi??em v Ljubljani skupaj z njim obto?en dr. Janez Fabijan , profesor na Teolo?ki fakulteti. Za tiste ?ase zna?ilna obto?nica je ?olarju o?itala ≫izdajalsko delo med vojno≪, po vojni pa ≫povezovanje z emigrantskimi agenti≪, zlasti z disidentskim novinarjem Francem Jezo, ki je prav tako pre?ivel Dachau in je leta 1948 iz Ljubljane pobegnil v Trst. Proces so spremljali orwellovsko intonirani ?lanki v Slovenskem poro?evalcu - ≫Izdajalec Jakob ?olar kon?no razkrit,≪ SP 7. 9. 1952; ≫Kaj je z izdajalcem ?olarjem?≪ SP 30. 9. 1952; ≫Kombinacije zagrizenega sovra?nika,≪ SP 23. 11. 1952; ≫Izdajalec Jakob ?olar pred sodi??em,≪ SP 30. 12. 1952; ≫Obsodba Jakoba ?olarja in ostalih obto?encev,≪ SP 31. 12. 1952 - ter javnost prepri?evali, da je ?olar v svoje delo vpeljal tudi Fabijana, ki pa je na koncu vse skupaj celo ≫priznal in se zahvalil Upravi dr?avne varnosti, da mu je pomagala pri prekinitvi stikov s temi agenti.≪ ?olar je bil ≫obsojen≪ na 10 let strogega zapora, Fabijan pa na 6 let; kasneje so jima kazen zmanj?ali za polovico. Pod politi?nimi pritiski je klonila tudi SAZU, kjer je bil ?olar do takrat zaposlen, in je enega svojih najvidnej?ih slavistov, naslednika profesorja Ramov?a, preprosto ≫odslovila≪ (SP 23. 11. 1952).

Izbrana bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

  • Kaj je z na?o ljudsko povestjo? Celje: Dru?ba sv. Mohorja, 1939. ( COBISS )
  • F. S. Fin?garju ob osemdesetletnici. Ljubljana, 1951. ( COBISS )
  • Nova knjiga o ?kofu Baragu. Misli , 17/9 (1968). 243, 256. ( COBISS )
  • Zadnje besede prof. ?olarja o ?kofu Baragu. Misli , 17/11 (1968). 334. ( COBISS )
  • Soavtorstvo s Francem Jakli?em Friderik Baraga . 3., izpopolnjena izdaja. Celje: Mohorjeva dru?ba, 1968 ( COBISS )
  • Soavtorstvo z Antonom Bajcem, Rudolfom Kolari?em, Mirkom Ruplom, Antonom Breznikom, Antonom Sovrejem Slovenska slovnica za tretji in ?etrti razred srednjih in sorodnih ?ol . Ljubljana: Slavisti?no dru?tvo, 1940. ( COBISS )
  • Soavtorstvo s Francem Kotnikom Crobathov prepis Drabosnjakovega Marijinega pasijona . Ljubljana: Slavisti?no dru?tvo, 1941. ( COBISS )
  • Eugene Brieux: Rde?a suknja . Celje: Dru?ba sv. Mohorja, 1931. ( COBISS )
  • Francois Mauriac: Gobavca je poljubila . Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1931. ( COBISS )
  • Francis Jammes: Gospod Ozeronski . Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1932. ( COBISS )
  • Georges Bernanos: Dnevnik va?kega ?upnika . Ljubljana: Hram, 1939. ( COBISS )
  • Prosper Merimee: Colomba . Ljubljana: Uredni?tvo Slovenca, 1922. ( COBISS )
  • Blaise Pascal: Misli . 3., pregledana izdaja. Celje: Mohorjeva dru?ba, 1999. ( COBISS )
  • Aurelius Augustinus: Izpovedi . Celje: Mohorjeva dru?ba, 1978. ( COBISS )
  • Anton Martin Slom?ek: Bla?e in Ne?ica v nedelskej ?oli . Faksimile izd. iz leta 1857. Celje: Mohorjeva dru?ba, 1991. ( COBISS )
  • Hugo von Hofmannsthal: Slehernik . Celje: Dru?ba sv. Mohorja, 1934. ( COBISS )
  • Anton Breznik: ?ivljenje besed . Maribor: Obzorja, 1967. ( COBISS )
  • Fran Detela: Zbrano delo . Celje: Mohorjeva dru?ba, 1962?1972. ( COBISS )
  • Fran Detela: Zbrani spisi . Celje: Dru?ba sv. Mohorja, 1932?1939. ( COBISS )
  • Anton Breznik: Jezik na?ih ?asnikarjev in pripovednikov . Zbirka Cvetje iz doma?ih in tujih logov . Ljubljana: Dru?ba sv. Mohorja, 1944. ( COBISS )

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Jo?e Topori?i?: Portreti, razgledi, presoje . Ljubljana: Zalo?ba Obzorja, 1987. 145?151. ( COBISS )
  • Anton Bajec: Jakob ?olar in ?itankarji (ob 80-letnici ?olarjevega rojstva ? 29. 4. 1896). JiS 21 (1975/76), 237?239. ( COBISS )
  • Branko Kurnjek, Marjan Mau?ec in Iztok Mozeti?: Dnevno ?asopisje o duhovni?kih procesih na Slovenskem 1945-1953 . Ljubljana: In?titut za zgodovino Cerkve pri TF UL, 1999. 157-58; 571-75.
  • Spominu profesorja Jakoba ?olarja . [Ljubljana: ?kofijski ordinarijat], 1968
  • Helena Dobrovoljc: Fran Ramov?, Oton ?upan?i?, Anton Bajec, Rudolf Kolari?, Mirko Rupel, Matej ?malc, Jakob ?olar. Slovenski pravopis. V: Aha?i?, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spleti??e slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes . Razli?ica 1.0. https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/41/1950-skupinski-zupancicev . Zadnja sprememba 10. 6. 2015.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]


  1. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke ? 2011.
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jakob_?olar&oldid=6095179 ≪