Ivan Petrovi? Pavlov
(
rusko
Иван Петрович Павлов
),
ruski
fiziolog
,
psiholog
in
zdravnik
, *
26. september
,
1849
,
Rjazan
,
Ruski imperij
(sedaj
Rusija
), †
27. februar
,
1936
,
Leningrad
,
Sovjetska zveza
(sedaj
Sankt Peterburg
, Rusija).
Pavlov je iz?el iz dru?ine, v kateri je bilo ve?
duhovnikov
. Najprej so ga vzgajali v tem duhu, da bi postal vreden naslednik dru?inske tradicije. Po naklju?ju je enkrat na predavanju na teolo?ki fakulteti bral
Darwinovo
delo
O izvoru vrst
in spoznal, da je poklican za
naravoslovje
in ne za duhovni?ki poklic. T
eologijo
je opustil leta 1870, nato pa je ?tudiral na petrograjski univerzi pri
Mendelejevu
in
Butlerovu
, ruskih
kemikih
. Leta 1883 je pridobil doktorat na petrograjski
Vojno-medicinski akademiji
, v letih 1884-86 pa se je izpopolnjeval v
Nem?iji
.
Ko se je vrnil na akademijo, se je za?el zanimati za fiziologijo prebave in izdelal teorijo o
?iv?nih
mehanizmih, ki nadzorujejo izlo?anje v
?lezah
prebavnega trakta
, posebno v
?elodcu
. Leta 1889 je delal razmeroma krute poskuse na
psih
. Psu je prerezal
po?iralnik
in njegov zgornji del izpeljal skozi odprtino na
vratu
. Tako se je lahko hranil, vendar je hrana padala skozi odprtino in nikoli ni pri?la do ?elodca. Kljub temu pa se je izlo?al ?elod?ni sok. Pavlovu je bilo jasno, da spodbujeni ?ivci v ustih prena?ajo sporo?ilo v
mo?gane
, od tam pa gre nazaj po drugih ?ivcih in spodbuja izlo?anje ?elod?nega soka. Svoj poskus je dopolnil tako, da je prerezal dolo?ene ?ivce: pes je jedel prav tako kot prej, ?elod?ni sok pa se ni izlo?al.
Za to delo so leta 1890 nagradili Pavlova s profesuro na akademiji. Ker so bila njegova odkritja glavna pri ugotavljanju pomembnosti
avtonomnega ?iv?nega sistema
in za odkritja podrobnosti fiziologije prebave je leta 1904 prejel
Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino
.
Dovolj ?udno pa je bilo, da je dobil nagrado ?e potem, ko je bilo njegovo glavno delo zaradi
Baylissovih
odkritij razgla?eno za delno zastarelo.
Bayliss je prikazal pomembnost kemi?nega spodbujanja pred ?iv?nim spodbujanjem. To je bilo potrjeno v
laboratoriju
Pavlova in ker je postalo njegovo delo pri ?iv?ni stimulaciji drugotnega pomena, je izgubil zanimanje za prebavo in se je lotil drugih stvari, ki so se pozneje izkazale za pomembnej?e od tistih, ki so mu prinesle Nobelovo nagrado.
Na?in, pri katerem s hrano spodbujamo ?ivce v ustih in izzovemo odgovor v ?elodcu, imenujemo pogojni refleks. Povrzo?i ga zgradba ?iv?ne mre?e, s katero se
organizem
?e rodi. Pavlov je za?el delati na tem, da bi videl, ali lahko vsili nov ?iv?ni vzorec novorojenim bitjem. Tako za?ne vsak pes, ki mu poka?emo hrano, izlo?ati slino. ?e zazvoni zvonec vsaki?, ko mu poka?emo hrano, se bo morda za?el sliniti tudi takrat, ko mu samo pozvonimo, ne pa tudi poka?emo hrano. Zvok zvonca je torej povezal s podobo hrane in reagiral na prvo (zvonec) tako kot bi reagiral na drugo (hrana).
?tudija Pavlova o pogojnih refleksih je povzro?ila hiter vzpon nove fiziolo?ko obarvane
psihologije
, ki jo je v Nem?iji za?el
Ernst Heinrich Weber
,
nem?ki
fiziolog. ?e za ?asa Pavlova sta
William James
in
Granville Stanley Hall
,
ameri?ka
psihologa, predstavila ≫novo psihologijo≪ v
ZDA
. ?tudije pogojnih refleksov so vodile k teoriji, da je dober del u?enja in razvoja vedenja posledica vseh vrst pogojnih refleksov, nabranih v ?ivljenju. Take behavioristi?ne oz. vedenjske teorije v psihologiji, ki jih je v ZDA populariziral
John Broadus Watson
, ameri?ki psiholog, so nasprotovale teorijam
Sigmunda Freuda
in njegovih somi?ljenikov, ki so imeli psiho bolj kot stvar samo po sebi. Pavlovska psihologija je ?e danes v Rusiji veliko bolj popularna kot kjerkoli drugje.
Pavlov je ostal v Rusiji tudi po
revoluciji
in ?eprav je bil odkrit
antikomunist
, ga je sovjetska vlada pametno pustila na miru in potrpe?ljivo prena?ala njegovo opozicijo; leta 1935 so mu celo zgradili laboratorij. Do konca svoje ?ivljenja (do?akal je 86 let) je ostal okras ruske
znanosti
in dokaz sovjetske strpnosti.
|
---|
1731?1750
| |
---|
1751?1800
| |
---|
1801?1850
| |
---|
1851?1900
| |
---|
1901?1950
| |
---|
1951?2000
| |
---|
2001?2021
| |
---|
|
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|