Ivan Petrovi? Pavlov Иван Петрович Павлов
Rojstvo	14. (26.) september 1849 [1] Rjazan , Rjazanska gubernija [d] , Ruski imperij [2]
Smrt	27. februar 1936 ( {{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:27|2|0}} ) [2] [3] […] (86 let) Leningrad [d] [2]
Bivali??e	Ruski imperij   Nem?ija   Sovjetska zveza
Narodnost	ruska
Podro?ja	fiziologija , psihologija , medicina
Alma mater	Vojno-medicinska akademija v Petrogradu
Pomembne nagrade	Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ( 1904 ) Copleyjeva medalja ( 1915 )

Ivan Petrovi? Pavlov ( rusko Иван Петрович Павлов ), ruski fiziolog , psiholog in zdravnik , * 26. september , 1849 , Rjazan , Ruski imperij (sedaj Rusija ), † 27. februar , 1936 , Leningrad , Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg , Rusija).

Mladost [ uredi | uredi kodo ]

Pavlov je iz?el iz dru?ine, v kateri je bilo ve? duhovnikov . Najprej so ga vzgajali v tem duhu, da bi postal vreden naslednik dru?inske tradicije. Po naklju?ju je enkrat na predavanju na teolo?ki fakulteti bral Darwinovo delo O izvoru vrst in spoznal, da je poklican za naravoslovje in ne za duhovni?ki poklic. T eologijo je opustil leta 1870, nato pa je ?tudiral na petrograjski univerzi pri Mendelejevu in Butlerovu , ruskih kemikih . Leta 1883 je pridobil doktorat na petrograjski Vojno-medicinski akademiji , v letih 1884-86 pa se je izpopolnjeval v Nem?iji .

Pavlovo zanimanje za fiziologijo prebave in Nobelova nagrada [ uredi | uredi kodo ]

Ko se je vrnil na akademijo, se je za?el zanimati za fiziologijo prebave in izdelal teorijo o ?iv?nih mehanizmih, ki nadzorujejo izlo?anje v ?lezah prebavnega trakta , posebno v ?elodcu . Leta 1889 je delal razmeroma krute poskuse na psih . Psu je prerezal po?iralnik in njegov zgornji del izpeljal skozi odprtino na vratu . Tako se je lahko hranil, vendar je hrana padala skozi odprtino in nikoli ni pri?la do ?elodca. Kljub temu pa se je izlo?al ?elod?ni sok. Pavlovu je bilo jasno, da spodbujeni ?ivci v ustih prena?ajo sporo?ilo v mo?gane , od tam pa gre nazaj po drugih ?ivcih in spodbuja izlo?anje ?elod?nega soka. Svoj poskus je dopolnil tako, da je prerezal dolo?ene ?ivce: pes je jedel prav tako kot prej, ?elod?ni sok pa se ni izlo?al.

Za to delo so leta 1890 nagradili Pavlova s profesuro na akademiji. Ker so bila njegova odkritja glavna pri ugotavljanju pomembnosti avtonomnega ?iv?nega sistema in za odkritja podrobnosti fiziologije prebave je leta 1904 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino .

Raziskovanje refleksov [ uredi | uredi kodo ]

Dovolj ?udno pa je bilo, da je dobil nagrado ?e potem, ko je bilo njegovo glavno delo zaradi Baylissovih odkritij razgla?eno za delno zastarelo.

Bayliss je prikazal pomembnost kemi?nega spodbujanja pred ?iv?nim spodbujanjem. To je bilo potrjeno v laboratoriju Pavlova in ker je postalo njegovo delo pri ?iv?ni stimulaciji drugotnega pomena, je izgubil zanimanje za prebavo in se je lotil drugih stvari, ki so se pozneje izkazale za pomembnej?e od tistih, ki so mu prinesle Nobelovo nagrado.

Na?in, pri katerem s hrano spodbujamo ?ivce v ustih in izzovemo odgovor v ?elodcu, imenujemo pogojni refleks. Povrzo?i ga zgradba ?iv?ne mre?e, s katero se organizem ?e rodi. Pavlov je za?el delati na tem, da bi videl, ali lahko vsili nov ?iv?ni vzorec novorojenim bitjem. Tako za?ne vsak pes, ki mu poka?emo hrano, izlo?ati slino. ?e zazvoni zvonec vsaki?, ko mu poka?emo hrano, se bo morda za?el sliniti tudi takrat, ko mu samo pozvonimo, ne pa tudi poka?emo hrano. Zvok zvonca je torej povezal s podobo hrane in reagiral na prvo (zvonec) tako kot bi reagiral na drugo (hrana).

?tudija Pavlova o pogojnih refleksih je povzro?ila hiter vzpon nove fiziolo?ko obarvane psihologije , ki jo je v Nem?iji za?el Ernst Heinrich Weber , nem?ki fiziolog. ?e za ?asa Pavlova sta William James in Granville Stanley Hall , ameri?ka psihologa, predstavila ≫novo psihologijo≪ v ZDA . ?tudije pogojnih refleksov so vodile k teoriji, da je dober del u?enja in razvoja vedenja posledica vseh vrst pogojnih refleksov, nabranih v ?ivljenju. Take behavioristi?ne oz. vedenjske teorije v psihologiji, ki jih je v ZDA populariziral John Broadus Watson , ameri?ki psiholog, so nasprotovale teorijam Sigmunda Freuda in njegovih somi?ljenikov, ki so imeli psiho bolj kot stvar samo po sebi. Pavlovska psihologija je ?e danes v Rusiji veliko bolj popularna kot kjerkoli drugje.

?ivljenje po oktobrski revoluciji [ uredi | uredi kodo ]

Pavlov je ostal v Rusiji tudi po revoluciji in ?eprav je bil odkrit antikomunist , ga je sovjetska vlada pametno pustila na miru in potrpe?ljivo prena?ala njegovo opozicijo; leta 1935 so mu celo zgradili laboratorij. Do konca svoje ?ivljenja (do?akal je 86 let) je ostal okras ruske znanosti in dokaz sovjetske strpnosti.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Ivan Petrovi? Pavlov .

• Biografija na nobelprize.org (angle?ko)

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Asimov, I. (1978). Biografska enciklopedija znanosti in tehnike . Ljubljana: Tehni?ka zalo?ba Slovenije , str. 430-431. ( COBISS )