Ivan Minatti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ivan Minatti
Portret
Rojstvo 22. marec 1924 ( {{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:22|2|0}} ) [1]
Slovenske Konjice
Smrt 9. junij 2012 ( {{padleft:2012|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:9|2|0}} ) [2] [1] (88 let)
Slovenija
Dr?avljanstvo   Slovenija
  SFRJ
  Kraljevina Jugoslavija
Poklic jezikoslovec , pesnik , urednik , prevajalec

Ivan Minatti , slovenski pesnik , prevajalec , urednik in akademik * 22. marec 1924 , Slovenske Konjice ; † 9. junij 2012 , Ljubljana . [3]

Minatti sodi v pesni?ko generacijo, ki je za?ela pisati med vojno in nato nadaljevala povojno knji?evnost . Minattijeve pesmi ve?inoma govorijo o odtujenem ?loveku, ki se zateka v naravo. Velik uspeh mu je prinesla pesem Nekoga mora? imeti rad , ki jo je izdal v istoimenski zbirki leta 1963.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Ivan Minatti je bil rojen v Slovenskih Konjicah . Pri njegovih petih letih se je dru?ina preselila v Slovenj Gradec , pri desetih pa v Ljubljano. Leta 1943 je maturiral na gimnaziji v Ljubljani in za?el ?tudirati medicino. V vojnem ?asu se je pridru?il partizanom . Pri NOB je bil udele?en od leta 1944 ter bil ?etni in bataljonski komisar v 16. narodnoosvobodilni brigadi Janka Premrla-Vojka, leta 1946 pa je bil demobiliziran. Po osvoboditvi je na Filozofski fakulteti ljubljanske Univerze ?tudiral slavistiko in leta 1952 diplomiral. Od leta 1947 je bil urednik Mladinske knjige , kjer je deloval do upokojitve leta 1984. Od leta 1987 je bil dopisni, od leta 1991 pa redni ?lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti . Njegova druga ?ena je bila slovenska pesnica in pisateljica Lojzka ?pacapan .

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Minatti je predstavnik prvega povojnega rodu slovenskih pesnikov.

Pesmi je pisal ?e v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki , ki ga je izdajala skupina so?olcev, nato pa v reviji Umetnost Mihe Male?a . Med vojno je objavljal v partizanskih glasilih, kasneje pa je sodeloval pri Slovenskem zborniku , Novem svetu , Mladinski reviji , Slovenskem poro?evalcu , Novih obzorjih , Sodobnosti , Pionirskem listu in drugih. Veliko je tudi prevajal, v glavnem poezijo.

Minattijeva poezija je prevedena v ve? jezikov. V knji?ni obliki so iz?li izbori v srbskem, makedonskem, albanskem in ?e?kem jeziku.

Njegova lirika je predvsem osebna, razpolo?enjska in ?ustvena ? intimisti?na . Njegov slog je impresionisti?en , novoromanti?en, usmerja pa se tudi k ekspresionizmu . V njegovih pesmih prevladuje svobodni verz . Kritiki so mu na za?etku o?itali premajhno borbenost, kajti za takraten vojni ?as so bile zna?ilne udarnej?e pesmi. Njegove pesmi so bile sprva nemalokrat oto?ne, prikazovale so tesnobo, samoto, dvom, negotovost, melanholi?nost in pesimizem, kasneje pa je za?el ustvarjati bolj intimisti?no liriko ter tako poleg pesnjenja o dru?bi ter poeziji opeval tudi ljubezen in naravo.

Pesni?ke zbirke [ uredi | uredi kodo ]

  • Pa da bi znal, bi zapel
  • S poti (1947)
  • Pa bo pomlad pri?la (1955)
  • Nekoga mora? imeti rad (1963, 1981)

Izbori zbirk z dodatki novih pesmi [ uredi | uredi kodo ]

  • Veter poje (1963)
  • Bole?ina nedo?ivetega (1964, 1970, 1994)
  • Vse be?i z oblaki in pticami (1966)
  • Pesmi (1971, 1977, 1980, 2001)
  • Obraz (1972)
  • Ko bom tih in dober (1973)
  • Pesmi (1977) ? z Menartom in Krakarjem
  • Prislu?kujem ti?ini v sebi (1984)
  • Pod zaprtimi vekami, izbrane pesmi (1999)
  • Minatti ? izbrana lirika (2004)
  • Nekoga mora? imeti rad (2024)

Mladinska dela [ uredi | uredi kodo ]

Napisal je nekaj pesmi za otroke, ki so bile objavljene v revijah, kot so Ciciban , Pionir in Kurir?ek . Te pesmi so: Sivi oblaki ? bradati mo?aki ; Po?eni klas! ; Jutro ; Kaj jesen nam mari? ; Pesem ; Mucka in je?ek ; Pesem o stari ?ebeli ; Medved, pujs in lisica ; Hoj-hej! ; Pionir Ton?ek ; Kaj je v ko?ku? ; ?udovito darilo ; Ti?e, le ti?e ... ; ?irik-ci! ; Ne misli ve? name, na nas ; Prismoda ? kralj ; V bregu drevo stoji ; Karavana ; ?opi usahle trave ... ; Tih, samoten je svet ; Kurir?ek ; Po?ta iz Trnovskega gozda ; Brez naslova .

Napisal je tudi lutkovno igro Slamnati voli?ek (1951).

Prevodi [ uredi | uredi kodo ]

Zelo znan je po ?tevilnih prevodih , kot so: Antoine de Saint-Exupery: Mali princ ; Prelepa Vasiljica ; Ciganska poezija ; Sodobna makedonska poezija ; Istrske pesmice ; Ko?o Racin: Izbrane pesmi ; Elzbieta: Tomi in Ma?a .

Mnoga njegova dela so prevedena v tuje jezike ? predvsem v srbohrva??ino, makedon??ino, alban??ino.

Uglasbene pesmi [ uredi | uredi kodo ]

Nekaj njegovih pesmi je tudi uglasbenih: Pa bo pomlad pri?la , Bele gazi , Brigadirska , ?ez Kras , ?irik-ci , Ko mislim nate , Kurir?ek , Maj ob So?i , Pesem , Pismo materi iz groba , Pod no? , Pod ?otorom , Pohod , Sen , Si na?? , Svidenje , ?el bom in ?alostinka .

Priznanja in nagrade [ uredi | uredi kodo ]

Na obletnico njegovega rojstva leta 2015 je bil v Slovenskih Konjicah odkrit njegov kip, delo kiparke Katje Majer . [4]

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 Arhiv likovne umetnosti ? 2003.
  2. ↑ Slovenian poet Ivan Minatti dead at 88
  3. ↑ ≫Umrl je pesnik in prevajalec Ivan Minatti≪ . Pridobljeno 9. junija 2012 .
  4. ↑ ≫Konji?ani se poklanjajo rojaku Ivanu Minattiju≪ . MMC RTV-SLO . 22. marec 2015 . Pridobljeno 22. marca 2015 .

Viri in literatura [ uredi | uredi kodo ]

  • Ambro? D. in sod.: Branja 4. Ljubljana: DZS, 2003.
  • Ivan Minatti: Bole?ina nedo?ivetega. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994.
  • Ivan Minatti: Pod zaprtimi vekami. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.
  • Ivan Minatti: Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]


Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ivan_Minatti&oldid=6192624 ≪