Italijanistika
je veda o
italijanskem jeziku
, italijanski knji?evnosti in
kulturi
, ki se ?tudira na
univerzitetni
ravni.
Raziskovalci italijanskega jezika na Slovenskem
[
uredi
|
uredi kodo
]
Eden prvih dokumentov, ki povezuje italijan??ino in sloven??ino, je italijansko-slovenski slovar
Alasia da Sommaripe
iz leta 1607.
K izdelavi italijansko-slovenskega in slovensko-italijanskega
slovarja
so skozi ?as prispevali
Janko Tavzes
(slovar je iz?el leta 1941),
Anton Debeljak
,
Vojteh Strnad
,
Anton Bajec
,
Anton Grad
,
Janko Kotnik
in
Sergij ?lenc
. Zadnji italijansko-slovenski slovar je iz?el leta 2001 (70.000 gesel), zadnji slovensko-italijanski slovar pa leta 2006 (100.000 gesel). Avtor obeh slovarjev je Sergij ?lenc.
?tudij italijanistike v Sloveniji
[
uredi
|
uredi kodo
]
Italijanistika na Univerzi v Ljubljani
[
uredi
|
uredi kodo
]
Italijanistika ima svoj sede? na
Filozofski fakulteti
, na
Oddelku za romanske jezike in knji?evnosti
.
Leta 1927 je bila na Filozofski fakulteti ustanovljena
katedra
za romanistiko, ki jo je zasedel
Franc ?turm
, ki se je pri svojem raziskovalnem delu s posebno vnemo posve?al italijanskemu jeziku, ob njem pa tudi
furlan??ini
in ?ir?im romansko-slovenskim jezikovnim izmenjavam. Leta 1937 je postal lektor za italijanski jezik
Stanko Leben
. Leta 1930 je izdal u?benik z naslovom
Italijanska vadnica: za ?ole in samouke
. Vodil je te?aje sodobnega italijanskega jezika, nekaj semestrov pa je posvetil tudi italijanski knji?evnosti. Leta 1940 so na pobudo slavista
Frana Ramov?a
spro?ili postopek za docenturo za italijanski jezik. Za docente so se prijavili Stanko Leben, Anton Grad in
Anton Ribolli
. Fakultetni svet je izbral Stanka Lebna za docenta za italijanski jezik.
Po vojni je italijanistika za?ivela s prihodom
Stanka ?kerlja
iz
Beograda
. Ta je obnovil ?tudij romanskega jezikoslovja, za italijan??ino pa ?e posebej ?tudij dialektologije, zlasti
bene?kih
nare?ij, najve? znanstvenega in pedago?kega dela je vlo?il v ?tudij italijanske
skladnje
. Njegov ?tudij bene?kih nare?ij je nadaljeval
Mitja Skubic
, skladenjske raziskave pa
Tja?a Mikli?
, ki je prevzela vodenje katedre za italijanski jezik, potem ko je Skubic ustanovil hispanistiko.
Tja?a Mikli? se posve?a predvsem besediloslovnim in diskurzivnim raziskavam problemov, povezanih z besedilnim funkcioniranjem italijanskega glagola, ve?inoma s kontrastivne perspektive. Od leta 2007 vodi katedro za italijanski jezik
Martina O?bot
, ki se posve?a jezikom v stiku, besediloslovju z analizo diskurza in
prevodoslovju
. Raziskovalno in strokovno podro?je
didaktike
italijanskega jezika vodi
Darja Mertelj
. Na tem podro?ju je na oddelku vrsto let delovala tudi
Lucija ?ok
.
Oddelek ima svoje in tuje lektorje.
Delo katedre za italijansko knji?evnost sta po Stanku ?kerlju najvidneje zaznamovala njegova naslednika:
Niko Ko?ir
in
Atilij Rakar
. Za njima se s knji?evnostjo ukvarja Irena Prosenc ?egula, predvsem na podro?ju
renesan?ne knji?evnosti
in knji?evnosti
20. stoletja
.
Patrizia Farinelli
, ki raziskuje renesan?no in
baro?no
liriko
ter sodobno
prozo
, je od leta 2005 vodja katedre za italijansko knji?evnost.
Italijanistika na Univerzi na Primorskem
[
uredi
|
uredi kodo
]
Italijanistika ima svoj oddelek na
Fakulteti za humanisti?ne ?tudije
.
Na oddelku deluje poleg drugih
Goran Filipi
, podro?je italijanistike v povezavi s
slovenistiko
raziskuje tudi
Vesna Mikoli?
.