Isfahan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Isfahan ( ?????? )
mesto
starodavna imena: Spadana, Spah?n
Kolaž Isfahana, zgoraj levo: most Khaju, zgoraj nižje levo: most Si-o-se Pol(most 33 lokov), zgoraj desno: vrt in palača Čehel Sotun, spodaj zgornji levi: Trg Nakš-e Džahan, spodaj levo:Mošeja Šejka Lotfalaha v predelu Ghal-e Tabarok, spodaj desno: Petkova mošeja v predelu Shahahan
Kola? Isfahana, zgoraj levo: most Khaju , zgoraj ni?je levo: most Si-o-se Pol(most 33 lokov), zgoraj desno: vrt in pala?a ?ehel Sotun , spodaj zgornji levi: Trg Nak?-e D?ahan , spodaj levo: Mo?eja ?ejka Lotfalaha v predelu Ghal-e Tabarok, spodaj desno: Petkova mo?eja v predelu Shahahan
Vzdevek: 
Nesf-e Jah?n (Polovica sveta)
Isfahan
Isfahan
Isfahan (اصفهان) se nahaja v Iran
Isfahan (اصفهان)
Isfahan ( ?????? )
Isfahan v Iranu
Koordinati : 32°38′N 51°39′E  /  32.633°N 51.650°E  / 32.633; 51.650
Dr?ava Iran Iran
Provinca Provinca Isfahan
Ob?ina Isfahan
Okro?je Centralno okro?je Isfahan
Upravljanje
 ? Guverner Ghodratollah Norouzi
 ? ?upan Fathollah Moein
Povr?ina
 ? Skupno 106 km 2
Nadm. vi?ina
1.590 m
Prebivalstvo
  (2011)
 ? Skupno 1,583,609
 ? Population Rank in Iran
3rd
  prebivalcev v letu 2011 Census [1]
Population of post-merger with Khvorasgan
?asovni pas UTC+3:30 ( IRST )
 ?  Poletni UTC+4:30 ( IRDT 21. marec ? 20. september)
Spletna stran [ www.Isfahan.ir www.Isfahan.ir ]
Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu pono?i

Isfahan ali E?fah?n (v zgodovini znan tudi kot Ispahan , Aspadana - staro perzijsko), ?????? - perzijsko) je mesto v Iranu . Nahaja se pribli?no 340 km ju?no od Teherana in je glavno mesto istoimenske province .

Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje najve?je mesto v Iranu za Teheranom in Ma?hadom . Metropolitanska regija Isfahan ima 3.430.353 prebivalcev in je leta 2006 postala po velikosti druga metropolitanska regija za Tehranom. [2]

Mesta Zarrin?ar, Foolad?ar in Najafabad, Se-deh , ?ahin-?ar, Mobarakeh, Falavarjan in ?armahin sodijo pod metropolitansko regijo Isfahan. Isfahan le?i na sti?i??u glavnih smeri sever-jug in vzhod-zahod in je bil neko? eno najve?jih mest na svetu. Pod Safavidi je cvetel v letih med 1050 - 1722, ?e posebej v 16. stoletju, ko je ?e drugi? v svoji zgodovini postal glavno mesto Perzije . Tudi danes mesto ohranja veliko svoje pretekle slave. Poznano je po islamski arhitekturi , z veliko lepimi ulicami, mostovi , pala?ami , mo?ejami in minareti . Perzijci ga imenujejo tudi "Esfahan nesf-e Jahan ast" (Isfahan je pol sveta). [3]

Trg Nak?-e D?ahan je eden od najve?jih mestnih trgov na svetu in izjemen primer iranske in islamske arhitekture. UNESCO ga je imenoval med svetovno dedi??ino . Mesto ima ?e mnogo drugih zgodovinskih spomenikov in je znano po slikah in zgodovini.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Prazgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Zgodovina Isfahana sega nazaj do paleolitika. V zadnjih odkritjih so arheologi na?li artefakte , ki datirajo v paleolitik , mezolitik , neolitik , bronasto in ?elezno dobo .

Preislamska doba [ uredi | uredi kodo ]

Mesto se pojavi postopoma v ?asu Elamitske civilizacije (2700 - 1600 pr.n.?t.) pod imenom Aspandana tudi Ispandana. V ?asu dinastije Medijcev (678?549 pr.n.?t.) je bilo trgovsko sredi??e in za?elo kazati znake stalne naselitve. Vztrajno se je razvijalo v regionalno sredi??e, kar je bila posledica izjemno rodovitne zemlje na bregovih reke Z?yander?d. V ?asu Kira Velikega ( Kir II. Perziski) (559-529 pr. n. ?t.) so zdru?ili perzijsko in medijsko ozemlje v Ahemenidsko cesarstvo ( 648-330 pr. n. ?t.), versko in etni?no raznoliko mesto Isfahan pa je postalo zgodnji primer kraljeve verske strpnosti. Po padcu Ahemenidov, Parti (250 - 226 n. ?t.) nadaljujejo to tradicijo ter uvajajo helenizem v iransko kulturo in politi?ne organizacije, ki jo je uvedla vojska Aleksandra Velikega . Pod Parti, Arsakidski guvernerji dajo velik administrativni pomen Isfahanu, zato se mestni urbani razvoj pospe?i, da bi zadovoljil potrebe prestolnice. Naslednji imperij, ki vlada Perziji so Sasanidi (226-652 n. ?t.), ki uvedejo velike spremembe v svojem kraljestvu, vklju?no kmetijsko reformo in o?ivljajo iransko kulturo in zoroastrsko religijo. Mesto se je takrat imenovalo Spah?n v srednji perzij??ini. Mestu je vladal Espoohrans ali zbor ?lanov sedmih plemenitih iranskih dru?in, ki so zasedali pomembne polo?aje pri kralju, bil pa je tudi prebivali??e teh plemi?kih dru?in. Nekateri temelji mostov iz dobe Sassanidov v Isfahanu ka?ejo, da so kralji radi gradili ambiciozne projekte urbanisti?nega na?rtovanja. Medtem ko je politi?na pomembnost Isfahana zmanj?ala v tem obdobju, so mnogi Sassaniski knezi ?tudirali umetnost vodenja mesta in razvijali njegovo voja?ko vlogo. Njegova strate?ka lega na kri?i??u anti?nih cest med Suso in Perzepolisom je bila idealna za sede? stalne vojske, v vsakem trenutku pripravljene na pohod proti Carigradu . Ena etimolo?ka teorija trdi, da ime "Aspahan" izhaja od Pahlavija, kot ime za "kraj vojske". [4]

Glavno mesto Perzije [ uredi | uredi kodo ]

Najve?ji razcvet je mesto do?ivelo v ?asu vladavine rodbine Safavidov , ki so Isfahan leta 1598 proglasili za prestolnico in v njem zgradili ?tevilne veli?astne stavbe in zasadili vrtove. V 17. stoletju je v mestu ?ivelo okoli 600.000 prebivalcev, ne samo iranskih ?iitov ampak tudi veliko ?tevilo armenskih kristjanov , Gruzijcev in Judov .

Iz tega obdobja vladavine Safavidov (16. in 17. stoletje) je ve?ina veli?astnih mo?ej , ki spadajo med najpomembnej?e v Iranu, mnoge so vpisane na seznam UNESCO-ve svetovne dedi??ine. Na tem seznamu je tudi veli?asten Imamov trg (prej poznan kot Meid?n-e ??h - ?ahov trg, tudi Nak?-e D?ahan - Slika sveta), zgrajen med letoma 1590 in 1595. S povr?ino skoraj 9 hektarjev spada med najve?je trge na svetu.

Leta 1722 Isfahan osvojijo pa?tunski Hotakiji, nakar se za?ne postopen upad politi?nega pomena mesta. Isfahan izgubi status prestolnice, glavno mesto postane Ma?had, za njim ?iraz in kasneje Teheran .

Moderna doba [ uredi | uredi kodo ]

Danes je Isfahan tretje najve?je mesto v Iranu, znano po proizvodnji finih preprog , tekstila , jekla in raznih drugih obrti. Isfahan ima tudi eksperimentalne jedrske reaktorje , kot tudi zmogljivosti za proizvodnjo jedrskega goriva. V Isfahanu je eden najve?jih objektov za proizvodnjo jekla v celotni regiji, kot tudi objekti za proizvodnjo posebnih zlitin. Tukaj deluje ve? kot 2000 razli?nih podjetij. Isfahan ima veliko rafinerijo in veliko letalsko bazo . HESA je iranski proizvodni obrat za najbolj napredna letala (letalo IR.AN-140) in je v neposredni bli?ini mesta.

Isfahan je gostil mednarodno olimpijado za fiziko leta 2007.

Mesto ima mednarodno letali??e in je v zaklju?ni fazi izgradnje svoje prve linije podzemne ?eleznice.

Geografija in podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Mesto le?i v rodovitni ravnici reke Z?yander?d ob vzno?ju pogorja Zagros , na nadmorski vi?ini 1590 m. Isfahan ima su?no podnebje za kar je krivo 90 km proti severu oddaljeno pogorje, ki omogo?a pihanje severnega vetra.

Kljub svoji vi?ini, ima Isfahan poleti najvi?je temperature okoli 36 °C. Vendar pa je z nizko vla?nostjo in zmernimi temperaturami pono?i, podnebje zelo prijetno. V zimskem ?asu so dnevi blagi, no?i pa lahko zelo hladne, lahko se pojavi tudi sneg. [5]

Promet [ uredi | uredi kodo ]

Letali??e [ uredi | uredi kodo ]

Isfahan ima mednarodno letali??e, ki opravlja predvsem doma?e lete med iranskimi mesti in nekaj mednarodnih, predvsem v regionalne destinacije po vsem Bli?njem vzhodu in v osrednji Aziji, vklju?no Dubaj in Damask .

Metro in Inter City [ uredi | uredi kodo ]

Isfahanski metro je v gradnji in bo imel 2 liniji skupne dol?ine 43 km. Prva linija naj bi bila kon?ana koncem leta 2010 dolga 21 km z 20 postajali??i. Ko bo metro kon?an bo raz?irjen sistem avtobusov skupaj s taksiji kot javni prevoz znotraj urbanega obmo?ja.

?eleznica [ uredi | uredi kodo ]

Isfahan je priklju?en na tri glavne ?elezni?ke proge: Isfahan-Teheran, Isfahan-?iraz in Isfahan-Yazd via Bandar Abbas in Zahedan.

Ceste [ uredi | uredi kodo ]

Notranje cestno omre?je Isfahana je v fazi velike ?iritve, ki se je za?ela v zadnjem desetletju. Gradnja se je, zaradi skrbi za zavarovanje dragocenih zgodovinskih stavb, precej zavlekla. Navzven je Isfahan povezan s sodobnimi avtocestami proti Teheranu, ki se razteza na razdalji skoraj 400 km na sever in proti ?irazu pribli?no 200 km na jug. Avtoceste povezujejo satelitska mesta, ki obkro?ajo mestno obmo?je.

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Mojster ro?ne poslikave vzorca za preprogo na Velikem Bazarju

Proizvodnja preprog [ uredi | uredi kodo ]

Isfahan je ?e dolgo eden od centrov za proizvodnjo slovitih perzijskih preprog. Tkanje je najbolj cvetelo v dobi Safavidov. Ko so Afganistanci napadli Iran in se je Safavidska dinastijo kon?ala, je obrt za?ela stagnirati.

Hrana [ uredi | uredi kodo ]

  • Isfahan je znan po jedi Beryuni . Ta jed je narejena iz pe?enega ov?jega mesa in plju?, ki se zmelje in nato kuha v posebni majhni ponvi na odprtem ognju s ??epcem cimeta. Beryuni se obi?ajno je z dolo?eno vrsto kruha "nan - e taftton".
  • Fesenjan , v pe?ici kuhana enolon?nica s sladko in kiselkasto omako, ki vsebuje dve osnovni sestavini, melaso iz granatnega jabolka in zmlete orehe, kuhano s pi??ancem, raco, jagnjetino ali govedino in postre?eno z ri?em.
  • Gaz -poimenovanje perzijskega nugata, za katerega se uporabi sok angebin, rastline iz dru?ine tamariska, ki raste le na obrobju Isfahana. To je pome?ano z razli?nimi sestavinami: z ro?no vodo, pistacijami in mandljevimi jedrci ter ?afranom.
  • Khoresht - e mast (jogurtova obara) je tradicionalna jed v Isfahanu. Za razliko od drugih enolon?nic ne slu?i kot glavna jed in z ri?em. Bolj je podobno pudingu in slu?i kot jed ali sladica. Jed je narejen z jogurtom, jagnjetino/ov?jim mesom ali pi??ancem, ?afranom, sladkorjem in pomaran?no lupino. Iranci bodisi dajo pomaran?no lupinico v vodo za en teden ali ve? ali jo pustijo vreti nekaj minut, tako da postanejo sladke in pripravljene za uporabo. Ta jed pogosto spremlja praznovanja in poroke.
  • Pulaki - ime za vrsto sladkarij, ki se oblikuje v tanke kroge, kot so kovanci in postre?ejo s ?ajem ali drugimi toplimi napitki.

Znani ljudje [ uredi | uredi kodo ]

Soraya Esfandiary-Bakhtiari, 1932?2001, nekdanja iranska princesa in igralka
  • Jalal al din Taj Esfahani, 1903, vokalist iranskega klasi?ne glasbe
  • Hasan Kasaie, 1928, igralec na ney (ney je glasbeni instrument, ki se uporablja v iranski klasi?ni glasbi)
  • Jalil Shahnaz, 1921, igralec na Tar (vrsta brenkala)
  • Freydoon Rassouli, umetnik in ustanovitelj gibanja Fusionart
  • Master Ahmad Archang, umetnik in oblikovalec Isfahanskih vzorcev preprog
  • Reza Arhamsadr, 1923?2008, slavni o?e perzijskega komi?nega filma in gledali?ki igralec
  • Asghar Farhadi, 1972, z Oscarje nagrajeni direktor
  • Soraya Esfandiary-Bakhtiari, 1932?2001, nekdanja iranska princesa in igralka
  • Homayoun Ershadi, 1947, Hollywoodski igralec in arhitekt
  • Bogdan Saltanov, 1630s?1703, ruska slikarska ikona, Isfahanec armenskega porekla
  • Sumbat Der Kiureghian, 1913?1999 (????? ??? ?????????), Isfahanski armenski slikar
  • Hossein Mosaverolmolki, 1889?1969, (???? ??????????), slikar in miniaturist
  • Hamid Mosadegh, 1939?1998, pesnik in pravnik
  • Hatef Esfehani, perzijski pesnik v dobi Afsharye
  • Helen Ouliaei Nia, literarni kritik
  • Houshang Golshiri, 1938?2000, pisatelj in urednik
  • Kamal ed-Din Esmail
  • Mirza Abbas Khan Sheida, 1880?1949, pesnik in zalo?nik
  • Mohammad-Ali Jam?lz?deh Esfahani, 1892?1997, avtor
  • Saib Tabrizi
  • Allamah al-Majlisi, 1616?1698, Safavidski duhovnik, Sheikh ul-Islam in Isfahan
  • Ayatollah Rahim Arbab chiarmahini, 1847??, duhovnik,polo?aj Ayatollah-al-ozma
  • Ayatollah Mohammad Beheshti, 1928?1981, duhovnik, predsednik Sveta revolucije v Iranu
  • Ayatollah Mohammad Beheshti, 1928?1981, duhovnik, predsednik Sveta revolucije
  • Mohammad-Ali Foroughi, politik in predsednik vlade Irana v ?asu druge svetovne vojne
  • Shapour Bakhtiar, biv?i predsednik vlade
  • Hossein Fatemi, 1919?1954, dr., politik (zunanji minister v kabinetu Mohamed Mossadegha)
  • Ahmad Amir-Ahmadi, 1906?1965, vojskovodja in ?lan kabineta ministra
  • Hossein Kharrazi, vodja vojske v vojni med Iranom in Irakom
  • Mohsen Nourbakhsh, 1948?2003, ekonomist, guvernerja Centralne banke Irana
  • Nusrat Bhutto, predsednica pakistanske ljudske partije med letoma 1979?1983, ?ena Zulfikar Ali Bhutto in mati Benazir Bhutto.
  • Dariush Forouhar, (avgust 1928 - november 1998) je bil ustanovitelj in vodja Hezb-e Mellat-e Iranu (stranke Nation of Iran)

Izobra?evanje [ uredi | uredi kodo ]

Poleg semeni??nih in verskih ?ol, so glavne univerze za metropolitansko obmo?je Isfahana naslednje:

  • Univerze
    • Isfahanska Univerza za umetnost
    • Isfahanska Univerza medicinskih znanosti
    • Isfahaskan Univerza za tehnologijo
    • Isfahanska Univerza
    • Islamska Azad Univerza Najafabad
    • Allame Majlesi Branch, Islamska Azad Univerza [6]
    • Univerza v Isfahanu
  • Visoke ?ole
    • Visoka ?ola Harati
    • Visoka ?ola Adab
    • Imam Mohammad Bagher izobra?evalni kompleks
    • Mahboobeh Danesh (Navaie)
    • Visoka ?ola Shahid Ejei
    • Visoka ?ola Farzanegan e Amin
    • Imam Sadegh izobra?evalni kompleks

Obstaja tudi ve? kot 50 tehni?nih in poklicnih centrov pod upravo Esfahan TVTO, ki zagotavljajo neformalne programe za prosto usposabljanja po vsej pokrajini. [7]

Glavne znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Trg Nak?-e D?ahan
Pala?a ?l? Q?p?
Preproge na Velikem Bazarju
Most Khaju
Armenska stolnica Vank

Verske zgradbe [ uredi | uredi kodo ]

  • Petkova mo?eja v Isfahanu (perzijsko: ???? ???? ??????? Masjid-e-J?meh Isfah?n ), 9. st.
  • ?ahova mo?eja (perzijsko ???? ????), 17. st.
  • Mo?eja ?ejka Lotfalaha , (perzijsko ???? ??? ??? ?????), 17. st
  • Hakimova mo?eja, (perzijsko: ???? ?????) 17. st.
  • in druge mo?eje: Ilchi, Jarchi, Lonban, Maghsoudbeyk, Mohammad Jafar Abadei, Rahim Khan, Roknolmolk
  • Stolnica Vank ? armenska apostolska cerkev iz 17. stoletja
  • Kelisaje Marjam (Cerkev sv. Marije)

Pala?e in karavan-seraji [ uredi | uredi kodo ]

  • ?l? Q?p? (kraljeva pala?a) ?zgodnje 17. stoletje
  • Pala?a Talar-e-A?raf ? 1650
  • Pala?a Ha?t-Behe?t (Pala?a osmih rajev) ? 1669
  • Pala?a paviljon ?ehel Sotun (Pala?a ?tirideset stebrov) ? 1647
  • ?ahov karavanseraj
  • Gozdni park Najvan

Medrese [ uredi | uredi kodo ]

  • ?ahar Bagh
  • Harati
  • Kassegaran
  • Khajoo
  • Nimavar
  • Sadr

Trgi in ulice [ uredi | uredi kodo ]

  • Trg Nak?-e D?ahan imenovan tudi "?ahov trg" ali "Imamov trg" ? 1602.
  • Meydan Kohne (Stari trg)
  • Avenija ?ahar bag ? 1596.
  • Avenija ?ahar bag-e-khajou

Bazar [ uredi | uredi kodo ]

  • ?ahov Bazar

Mostovi [ uredi | uredi kodo ]

Reka Z?jande izvira v gorovju Zagros in te?e od zahoda proti vzhodu skozi sredi??e Isfahana ter ponikne v pu??avi Kavir .

Nekateri mostovi ?ez reko so najlep?e arhitekturne mojstrovine v mestu. Najstarej?i most je Pol-e ?ahrestan , ki je bil verjetno zgrajen v 11. ali 12. stoletju, v ?asu Seld?ukov.

Gorvodno je most Pol-e Khaju , ki je bil zgrajen v ?asu ?aha Abasa II. leta 1650. Dolg je 123 metrov in ima 24 lokov in slu?i tudi kot zapornica.

Naslednji most je Pol-e Jubi . Prvotno je bil zgrajen kot akvadukt za dobavo vode v vrtove pala?e na severnem bregu reke.

Dalje navzgor je most Si-o-seh Pol ali most 33 lokov iz leta 1602. Zgrajen je bil v ?asu vladavine ?aha Abasa I. Velikega in povezuje Isfahan z armenskim predmestjem Jolfa. To je dale? najdalj?i most v Isfahanu in meri 295 m.

Minareti [ uredi | uredi kodo ]

  • Ali minaret
  • Bagh-e-Ghoushkhane minaret
  • Chehel Dokhtaran minaret
  • Dardasht minarets
  • Darozziafe minarets
  • Menar Jonban
  • Sarban minaret

Mavzoleji in/ali grobnice [ uredi | uredi kodo ]

  • Mavzolej Al-Ra?id
  • Mavzolej Baba Gasem
  • Mavzolej Safavidske princese
  • Grobnica Nizam al-Mulk
  • Mavzolej Saeb
  • Mavzolej ?ah?ahan
  • Mavzolej Soltan Bakht Aga

Emamzade (sveti??a-grobnice) [ uredi | uredi kodo ]

  • Emamzada Ahmad
  • Emamzada Esmaeil
  • Emamzada Haroun-e-Velayat
  • Emamzada D?afar
  • Emamzada ?aha Zejda

Mednarodne povezave [ uredi | uredi kodo ]

Isfahan ima uradne povezave z naslednjimi kraji (pobratena/prijateljska mesta oz. mesta-dvoj?ki):

Viri in sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Census (from the Statistical Center of Iran, in Perzij??ina .)
  2. ↑ 2006 Census Results and Mashhad(Statistical Center of Iran, Excel file, in Perzij??ina .)
  3. ↑ "Isfahan Is Half The World" Arhivirano 2008-02-16 na Wayback Machine ., Saudi Aramco World , Volume 13, Nr. 1, January 1962
  4. ↑ [http| http://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=1752&order_by=title&showdescription=1 Arhivirano 2013-10-23 na Wayback Machine .]
  5. ↑ ≫Snowy days for Esfahan≪ . Irimo.ir. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 26. aprila 2012 . Pridobljeno 23. aprila 2012 .
  6. ↑ ≫iaumajlesi.ac.ir≪ . iaumajlesi.ac.ir. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 11. septembra 2012 . Pridobljeno 11. septembra 2012 .
  7. ↑ ≫Isfahan Technical and Vocational Training Organization≪ . Web.archive.org. 8. oktober 2007. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 8. oktobra 2007 . Pridobljeno 23. aprila 2012 .
  8. ↑ ≫Isfahan, Beirut named sister cities≪ . MNA. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 12. oktobra 2007 . Pridobljeno 2. maja 2007 .
  9. ↑ ≫Barcelona internacional ? Ciutats agermanades≪ (v katalon??ini). Ajuntament de Barcelona. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 16. avgusta 2011 . Pridobljeno 13. julija 2009 .
  10. ↑ ≫Sister Cities of Istanbul≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. maja 2009 . Pridobljeno 1. julija 2009 .
  11. ↑ Erdem, Selim Efe (1. julij 2009). ≫?stanbul'a 49 karde?≪ (v tur??ini). Radikal . Pridobljeno 26. julija 2009 . 49 sister cities in 2003
  12. ↑ ≫Sisterhoods≪ . Isfahan Islamic Council . 2005. Arhivirano iz spleti??a dne 12. oktobra 2007 . Pridobljeno 4. decembra 2007 .
  13. ↑ ≫Saint Petersburg in figures ? International and Interregional Ties≪ . Saint Petersburg City Government. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 24. februarja 2009 . Pridobljeno 14. julija 2008 .
  14. ↑ ≫Yerevan - Twin Towns & Sister Cities≪ . Ob?ina Erevan . Pridobljeno 4. novembra 2013 .
  15. ↑ ≫??????? ??????????????????????? ????≪ [Erevan ?iri svoje mednarodne odnose] (v armen??ini). Ob?ina Erevan. Arhivirano iz spleti??a dne 12. maja 2013 . Pridobljeno 5. avgusta 2013 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Isfahan
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Isfahan&oldid=6124419 ≪