Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ira?ka vojna
(poimenovana tudi
druga perzijska zalivska vojna
,
okupacija Iraka
ali
operacija Ira?ka svoboda
) je bil
voja?ki spopad
med
mednarodno koalicijo sil
in uporni?kimi skupinami v
Iraku
.
20. marca
2003
so
Zdru?ene dr?ave Amerike
in
Zdru?eno kraljestvo
brez predhodne odobritve napada
Varnostnega sveta Zdru?enih narodov
s svojimi silami izvedle invazijo na Irak, ki ga je vodil
diktator
Sadam Husein
. Kot povod za napad so navajale, da re?im ira?kega voditelja z
oro?jem za mno?i?no uni?evanje
svetu pomeni nedopustno gro?njo. Vojni so nasprotovale
Francija
,
Nem?ija
in
Rusija
, ter ve?ina arabskih dr?av, z
Vilensko izjavo
pa so jo posredno podprle nekatere dr?ave Vzhodne in Srednje Evrope, med njimi
Slovenija
.
Koalicijska vojska, sestavljena iz ameri?kih, britanskih in avstralskih ?et je v dveh tednih zasedla vsa ve?ja mesta v Iraku vklju?no z
Bagdadom
, ki so ga koalicijske sile zavzele 9. aprila. 1. maja je ameri?ki predsednik
George W. Bush
razglasil konec bojnih operacij v Iraku, za?elo pa se je novo povojno obdobje - obnova Iraka. 13. decembra 2003 so Huseina v voja?ki operaciji ameri?kih vojakov prijeli v bli?ini njegovega rojstnega kraja ob mestu
Tikrit
, severno od ira?ke prestolnice. Spornega oro?ja za mno?i?no uni?evanje, ki naj bi bilo povod za vojno, nikoli niso odkrili.
Spopadi so se kljub koncu ve?jih bojnih operacij nadaljevali, saj se je oblikovalo ve? oboro?enih skupin, ki so nasprotovale okupaciji in novonastavljeni ira?ki vladi. Ameri?ka vojska se je umaknila iz dr?ave 18. decembra 2011, pri ?emer pa so ameri?ka diplomatska predstavni?tva v Iraku obdr?ala ve? kot 20.000 ?lanov osebja, kar vklju?uje oboro?ene sile
Korpusa mornari?ke pehote
, ostalo pa je tudi 4000?5000 pripadnikov zasebnih pogodbenih sil. Dr?avljanski konflikti so se po umiku nadaljevali in prispevali k destabilizaciji regije. Ameri?ka vojska se je uradno vrnila leta 2014 pod poveljstvom predsednika
Baracka Obame
v sklopu operacije proti
Islamski dr?avi
, ki se nadaljuje vse do danes.
