Ulrich Zwingli
Rojstvo	Ulrich Zwingli 1. januar 1484 [1] [2] […] Wildhaus [d] [4]
Smrt	11. oktober 1531 [1] [2] […] (47 let) Kappel am Albis [d] [4]
Dr?avljanstvo	Stara ?vicarska konfederacija [d]
Poklic	teolog , prevajalec , duhovnik , protestantski reformator , pisatelj , pridigar
Podpis

Ulrich Zwingli , tudi Huldrych Zwingli , lat. Ulricus Zuinglius (1. januar 1484 ? 11. oktober 1531), ?vicarski teolog in verski reformator.

?tudiral je na Dunaju in v Baslu , leta 1519 pa postal pastor v Zurichu , kjer je za?el pridigati svoje ideje o reformi katoli?ke cerkve. Nasprotoval je postu, korupciji v cerkveni hierarhiji in uporabi svetih podob ter podpiral poroko duhovnikov. Uvedel je novo obliko bogoslu?ja namesto katoli?ke ma?e in preganjal anabaptiste. Leta 1529 se je v Marburgu sestal z Martinom Luthrom in se z njim sporazumel o ve?ini doktrin protestantizma . Reformacijo je raz?iril tudi v druge predele ?vicarske konfederacije, vendar so se nekateri kantoni uprli in ohranili katoli?tvo. Leta 1531 je med protestantskimi in katoli?kimi kantoni pri?lo do spopada, v katerem je bil Zwingli ubit. Njegova dedi??ina znotraj reformirane cerkve ?ivi ?e danes.

Zgodovinsko ozadje [ uredi | uredi kodo ]

V ?asu Ulricha Zwinglija je bila ?vicarska konfederacija sestavljena iz trinajstih kantonov, ki za razliko od dana?nje ?vice niso imeli skupne osrednje oblasti, pa? pa so bili skoraj popolnoma samostojni. Vsak kanton je lahko samostojno sklepal politi?na zavezni?tva znotraj in zunaj konfederacije ter odlo?al o svoji verski pripadnosti. Poleg Svetega rimskega cesarstva, katerega del je vsaj formalno bila, so na politi?no dogajanje v ?vicarski konfederaciji vplivale tudi druge sosednje dr?ave, zlasti Francija, pa tudi Milanska in Savojska kne?evina ter Pape?ka dr?ava . Mnogi ?vicarji so se kot najemni?ki vojaki bojevali za katero izmed teh dr?av, ?eprav so nekateri vplivni verski voditelji temu nasprotovali. V tak?nem ozra?ju se je postopoma za?ela krepiti ?vicarska narodna zavest, ki je presegala meje posameznih kantonov, prav tako pa je nara??al pomen renesan?ne oziroma humanisti?ne miselnosti, ki je pomembno vplivala na Zwinglija.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Ulrich Zwingli je bil rojen 1. januarja 1484 v Wildhausu v dana?njem kantonu St. Gallen . V starosti deset let ga je o?e poslal v ?olo v Basel. Po treh letih v Baslu je za kraj?i ?as nadaljeval z u?enjem latin??ine v Bernu, leta 1498 pa se je vpisal na univerzo na Dunaju, kjer je ?tudiral do leta 1502. Nato se je vrnil v ?vico in ?tudiral na univerzi v Baslu, kjer je leta 1506 dokon?al ?tudij teologije. Kot pastor je deloval najprej v Glarusu, v ?asu vojne med Francijo in Pape?ko dr?avo, v kateri so se ?vicarski najemniki borili na obeh straneh. Zaradi napetih politi?nih razmer se je Zwingli umaknil v Einsiedeln v kantonu Schwyz , kjer je preu?eval dela humanista Erazma Rotterdamskega , hkrati pa je najemni?ko slu?enje obsodil kot nemoralno.

Leta 1519 je bilo Zwingliju dodeljeno mesto glavnega duhovnika v Grossmunstru v Zurichu, kjer je zbolel za kugo , a pre?ivel. V svojih pridigah je postopoma razkril svoja teolo?ka stali??a, ki so se v marsi?em razlikovala od dotedanje uradne cerkvene doktrine. Na prvi resnej?i odpor je naletel ?ele leta 1522, ko je javno kr?il zapovedani post pred veliko no?jo, zaradi poziva k ukinitvi celibata za duhovnike pa se je moral zagovarjati pred obto?bo herezije. V svojih idejah se je Zwingli skliceval na Biblijo, hkrati pa cerkveno oblast obto?eval korupcije. Leta 1523 se je soo?il s svojimi nasprotniki na dveh javnih teolo?kih diskusijah.

Leta 1524 je Zwingli predlagal ukinitev ma?e in odstranitev svetih podob iz cerkva. Kljub nasprotovanju nad?kofije je mestni svet njegove predloge potrdil. Na njegov predlog je mesto tudi zaseglo premo?enje samostanov in ga spremenilo v sklad za pomo? revnim. Leta 1525 je pri?lo do spora med Zwinglijem in anabaptisti, radikalnimi reformatorji, ki so nasprotovali kr??evanju otrok. Mestni svet se je postavil na Zwinglijevo stran in leta 1527 so bili ?tirje anabaptisti?ni voditelji usmr?eni, preostali pa so pobegnili iz Zuricha.

Ideje reformacije so se hitro raz?irile po ?vicarski konfederaciji, kantoni Lucerne, Uri, Schwyz, Unterwalden in Zug pa so se povezali v zvezo, ki je reformaciji nasprotovala. ?eprav je zbor odposlancev vseh ?vicarskih kantonov obsodil Zwinglijeve ideje, je temu vendarle uspelo pridobiti na svojo stran Bern. Leta 1529 so nasprotja med obema zavezni?tvoma kantonov skoraj pripeljala do vojne, ki pa jo je Zwingli v zadnjem trenutku prepre?il. Istega leta se je v Marburgu sestal z Martinom Luthrom, s katerim sta se uskladila glede ve?ine teolo?kih vpra?anj reformirane cerkve, le o prisotnosti Kristusa v kruhu in vinu pri zadnji ve?erji se nista mogla sporazumeti. Zwingli je namre? trdil, da je Kristusove besede treba razumeti metafori?no, Luther pa je vztrajal pri njihovem dobesednem pomenu.

Nasprotja med protestantskimi in katoli?kimi kantoni pa so se ?e naprej stopnjevala, saj je zveza petih kantonov odrekala reformatorjem pravico do pridiganja na njihovem ozemlju, s ?imer je po mnenju protestantske strani kr?ila mirovni sporazum iz leta 1529. Zwinglijevo zavezni?tvo je zato maja 1531 proti njim uvedlo gospodarsko blokado, ki pa ni imela u?inka. Oktobra istega leta je zveza petih kantonov nepri?akovano napovedala vojno Zurichu. 11. oktobra 1531 sta se vojski spopadli pri Kappelu, bitka pa se je kon?ala z zmago petih katoli?kih kantonov. Med 500 padlimi vojaki na protestantski strani je bil tudi Ulrich Zwingli.

Teologija [ uredi | uredi kodo ]

Zwingli je kot edini temelj teologije priznaval Biblijo , ki jo je interpretiral v skladu s svojo racionalisti?no humanisti?no filozofijo. Zavra?al je ?a??enje svetnikov, dvomil je v obstoj peklenskega ognja in v mo? izob?enja. Nasprotoval je trditvi, da so nekr??eni otroci prekleti, ?eprav je hkrati zavra?al ideje anabaptistov. Uvedel je novo definicijo zakramenta, nasprotoval postu, celibatu in dajanju odpustkov ter zavra?al trditev, da je dajanje desetine sveta dol?nost. Ostro je napadal korupcijo v cerkveni hierarhiji in med drugim trdil, da za razlago Biblije ni potrebna potrditev Cerkve, saj je Kristus s svojo besedo edini posrednik med Bogom in vernikom. Na Zwinglijeva teolo?ka in filozofska stali??a je pomembno vplival Erazem Rotterdamski, kasneje pa tudi Martin Luther, ?eprav se z njim ni mogel sporazumeti o vpra?anju evharistije.

Glasba [ uredi | uredi kodo ]

Zwingli je u?ival v glasbi kajti igral je ve? in?trumentov vklju?no z violino, harfo, flavto, dulcimer in lovski rog. Rad je zabaval otroke svoje kongregacije. Do danes so se ohranile tri njegove hvalnice in sicer: Pestlied , prilagoditev Psalmov in Kappeler Lied , ki naj bi bila sestavljena med kampanjo prve Kappelove vojne. Te pesmi naj ne bi peli med izvajanjem bogoslu?ja in niso ozna?ene kot hvalnice reformacije, ?eprav so bile objavljene v nekaterih pesmaricah iz 16. stoletja.

Zwingli je kritiziral prakso duhovni?kih skandinavskih in samostanovskih zborov. Kritika izvira iz leta 1523, ko je napadel dolo?ene ?astilne prakse. Njegovi argumenti so podrobno opisani v sklepih iz leta 1525, v katerih govori o glasbenih praksah v rubriki 'molitve'. Glasbo je povezal s podobami obla?il, ki so preusmerjale pozornost ljudi iz pravega duhovnega ?a??enja. Ni znano, kaj je mislil o glasbenih praksah v zgodnjih luteranskih cerkvah. Zwingli je v cerkvi izlo?il instrumentalno glasbo iz ?a??enja. Locher pravi, da ≫je Zwigli prosto dovolil zborovsko petje≪. Poleg tega se zdi, da si je prizadeval za ?ivahno glasbo.

Dana?nji Musikabteilung (dobesedno 'glasbeni oddelek'), ki se nahaja v zboru Predigernske cerkve v Zurichu, je bil ustanovljen leta 1971 in tvori znanstveno glasbeno zbirko evropskega pomena. Repertoar se giblje od zgodnje 16. stoletja duhovne glasbe Huldrih Zwingija do glasbe poznega 20. stoletja, objavljen pod oznako Musik aus der Zentralbibliothek Zurich .

Zapu??ina [ uredi | uredi kodo ]

Zwingli je bil humanist in u?enec z veliko predanimi prijatelji. Njegov ugled izhaja iz humanisti?nega pristopa njegovih spisov. Bolj se je zavedal dru?benih obveznosti kot Luther in resni?no je verjel, da bi mno?ice sprejele vlado, ki jo vodi Bo?ja beseda. Neutrudno je spodbujal pomo? revnim, za katere je menil, da jih mora oskrbeti resni?no kr??anska skupnost. Decembra 1531 je Zurichski svet izbral Heinricha Bullingerja kot naslednika. Takoj je odstranil morebitne dvome o Zwiglijevem ortodoksu in ga zagovarjal kot preroka in mu?enika. Spopadel je z reformiranimi mesti. Zwingli je uvedel temeljne reforme, Bullinger pa jih je utrdil in izbolj?al. U?iteljem je bilo te?ko oceniti vpliv Zwinglija na zgodovino iz ve? razlogov. Ni soglasja o opredelitvi zwinglijanstva ; z vsako opredelitvijo se je zwinglijanstvo razvilo pod njegovim naslednikom Heinrichom Bullingerjem. Bullinger je sprejel ve?ino Zwinglijevih doktrin. Medtem je Calvin prevzel reformo v ?enevi. Leta 1549 so Bullinger in Calvin uspeli premagati razlike v doktrini in izdelali Consensus Tigurinus . Izjavili so, da evharistija ni bila le simboli?ni obrok, temve? so zavrnili tudi luteranski polo?aj, da je telo in Kristusova kri v povezavi z elementi. S tem pribli?evanjem je Calvin ustanovil svojo vlogo v ?vicarskih reformiranih cerkvah in s?asoma v ?ir?em svetu.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Dela, prevedena v sloven??ino:

• Artikuli ali zaklju?ki : 67 tez za prvi Zuri?ki disput (dstopno na: https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/30552674) Ostala dela:
• (1519/20) "Invazivna pesem")
• (1522)''' "Svobodna izbira hrane"
• (1522) "Sve?ana spodbuda"

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Ulrich Zwingli. internet. 30.11.201. Dostopno na naslovu:https://www.christianitytoday.com/history/people/moversandshakers/ulrich-zwingli.html
• Ulrich Zwingli. internet. 30.11.201. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Huldrych-Zwingli
• Ulrich Zwingli (lexikon). internet22.01.2019 Dostopno na naslovu : https://www.zhref.ch/themen/reformationsjubilaeum/allgemeine-informationen/huldrych-zwingli/zwingli-lexikon-von-a-bis-z-1