Hebridi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zahodna ?kotska s Hebridi

Hebridi (angle?ko The Hebrides , gelsko Innse Gall ) so arhipelag , dolg okoli 200 kilometrov, ob zahodni obali ?kotske v Hebridskem morju. V?asih jih imenujejo tudi Zahodni otoki ( West islands ). Zunanje obale so obrnjene v Atlantski ocean . Hebridi se delijo na dve oto?ki skupini:

Arhipelag ima okoli 500 otokov s skupno povr?ino 7285 km². Naseljenih je samo 70 do 80 otokov. ?tevilo prebivalcev je okoli 44.600 (podatek za 2001). V geolo?kem smislu so kamnine Hebridov najstarej?e od Britanskega oto?ja . Najvi?ji vrh je na otoku Skye , visok je 993 metrov. Ve?ina govorcev ?kotskega gelskega jezika ?ivi na Hebridih ali so s teh otokov. Neobi?ajno je, da gelsko ime teh otokov ( Innse Gall ) pomeni 'otoki Negelov' ali 'otoki tujcev'. To ime izhaja iz ?asov vikin?ke vladavine.

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Na arhipelagu je blago podnebje zaradi vpliva Zalivskega toka . Januarske temperature so okoli 4?5 °C, poleti pa med 12 in 16 °C. Pogosto de?uje, letna koli?ina padavin je med 1000 in 1200 milimetrov. Hebridi so stalno izpostavljeni mo?nim vetrovom. Povpre?na hitrost vetrov je ve? kot 20 km/h, pogosto pa dose?ejo hitrost 50?85 km/h.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Hebridi so bili v mezolitiku naseljeni okoli leta 6500 pred na?im ?tetjem ali prej, potem ko so se podnebne razmere izbolj?ale. Naselitev na lokaciji Rum je datirana v 8590 ± 95 neusklajenih radiokarbonskih let in je med najstarej?imi dokazi o naselitvi na ?kotskem. [1] [2] Veliko je struktur iz neolitskega obdobja, najbolj?i primer pa so stoje?i kamni na Callaniju iz 3. tiso?letja pred na?im ?tetjem. [3] Cladh Hallan, naselje bronaste dobe na Ju?nem Uistu, je edini kraj v Zdru?enem kraljestvu, v katerem so na?li prazgodovinske mumije. [4]

Gr?ki zgodovinar Diodor Sicilski je leta 55 pr. n. ?t. zapisal, da obstaja otok, imenovan Hiperboreja (kar pomeni "zunaj severnega vetra"), kjer je stal okrogel tempelj, na katerem se vsakih 19 let pojavi Luna najbli?je Zemlji. To je morda kamniti krog v Callanishu. [5]

V glavnem je zgodovina Hebridov podobna zgodovini ?kotske .

Prva pisna omemba doma?ega ?ivljenja je iz 6. stoletja, ko je nastalo kraljestvo Dal Riata. Takrat so otoki pripadali Irski. Od leta 572 do 1266 so bili v posesti Norve?anov. V 10. in 11. stoletju je nastala me?ana gelsko-nordijska kultura. Od 13. stoletja so bili osrednji del posestev klana Donald. Bili so ?kotska podkraljevina, ki je na vrhuncu mo?i obsegala severno Irsko in zahodno obalo ?kotske. Majhen otok Jona je bil sredi??e tega obmo?ja in tradicionalno duhovno sredi??e ?kotske. Kr??anstvo se je od leta 563 z Irske ?irilo na ?kotsko prek tega otoka.

Narava [ uredi | uredi kodo ]

V nekaterih pogledih Hebridi nimajo take biotske pestrosti, v primerjavi s celinsko Britanijo je tu le polovica vrst sesalcev, [6] ti otoki zagotavljajo razmere za mnoge pomembne morske vrste, vklju?no z najve?jo svetovno kolonijo strmoglavcev . [7] Druge ptice so ?e kosec , slapnik ( Gavia stellata ), skalni golob ( Columba livia ), ?rnonogi galeb ( Rissa tridactyla ), njorka Black guillemot , mormon , zvonec , planinski orel in belorepec . Zadnji je bil ponovno uveden leta 1975 in se je uspe?no raz?iril na razli?ne sosednje otoke, tudi na Mull. [8] Na otokih Islay in Colonsay je manj?a populacija planinskih vran ( Pyrrhocorax pyrrhocorax ).

Navadni jelen je pogost v hribih, sivi tjulenj ( Halichoerus grypus ) in navadni tjulenj ( Phoca vitulina ) pa sta ob obali ?kotske. Kolonije tjulnjev so na Oronsayu in otokih Treshnish. V bogatih potokih sladke vode ?ivijo poto?na postrv, atlantski losos in vodna rovka. V morju so tudi brazdasti kit, orka, morski pes orjak, pliskavke in delfini.

Barja in resave imajo jesensko vreso ( Erica cinerea , Erica tetralix ), vo??eno miriko ( Myrica gale ) in bilnico, zna?ilna je pestrost arkti?nih in alpskih rastlin, tudi pitomec ( Sagina in Minuartia ).

Loch Druidibeg na Ju?nem Uistu je narodni naravni rezervat v lasti in upravljanju ?kotske naravne dedi??ine. Rezervat zajema 1677 hektarjev lokalnih habitatov. Je ve? kot 200 vrst cveto?ih rastlin, od katerih so nekatere redke. Ju?ni Uist velja za najbolj?e mesto v Zdru?enem kraljestvu za Najas flexilis , ki je evropska zavarovana vrsta. [9] [10]

Rjavoprse je?e so naselili na Zunanje Hebride v sedemdesetih letih, da bi uni?ili ?kodljivce, zdaj pa je njihovo ?irjenje nevarno za jajca ptic, ki gnezdijo na tleh. Leta 2003 je ?kotska naravna dedi??ina na tem obmo?ju za?ela loviti je?a, ?eprav so to po?etje leta 2007 zaradi protesta ustavili; ujete ?ivali so bile umaknjene na kopno. [11] [12]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Edwards, Kevin J. and Whittington, Graeme "Vegetation Change" in Edwards & Ralston (2003) p. 70
  2. ↑ Edwards, Kevin J., and Mithen, Steven (Feb., 1995) "The Colonization of the Hebridean Islands of Western Scotland: Evidence from the Palynological and Archaeological Records," World Archaeology . 26 . No. 3. p. 348. Retrieved 20 April 2008.
  3. ↑ Li, Martin (2005) Adventure Guide to Scotland . Hunter Publishing. p. 509.
  4. ↑ "Mummification in Bronze Age Britain" BBC History. Retrieved 11 February 2008.
  5. ↑ See for example Haycock, David Boyd. "Much Greater, Than Commonly Imagined." Arhivirano 26 February 2009 na Wayback Machine . The Newton Project. Retrieved 14 March 2008.
  6. ↑ Murray (1973) p. 72
  7. ↑ "Seabirds" Arhivirano 3 June 2013 na Wayback Machine .. National Trust for Scotland. Retrieved 20 July 2013.
  8. ↑ Watson, Jeremy (12. oktober 2006). ≫Sea eagle spreads its wings...≪. Edinburgh: Scotland on Sunday.
  9. ↑ "Higher plant species: 1833 Slender naiad" Arhivirano 2010-10-13 na Wayback Machine . JNCC. Retrieved 29 July 2007.
  10. ↑ "Statutory Instrument 1994 No. 2716 " Arhivirano 18 May 2009 na Wayback Machine . Office of Public Sector Information. Retrieved 5 July 2010.
  11. ↑ ≫Campaign to stop the slaughter of over 5000 Hedgehogs on the Island of Uist≪ . Epping Forest Hedgehog Rescue. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. avgusta 2006 . Pridobljeno 1. januarja 2007 .
  12. ↑ Ross, John (21. februar 2007). ≫Hedgehogs saved from the syringe as controversial Uist cull called off≪. The Scotsman . Edinburgh.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikipotovanje vsebuje popotni?ki vodnik, ki se nana?a na: Hebridi
Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Hebridi .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hebridi&oldid=6161780 ≪