He?ana kagan ( kitajsko 曷娑那可汗, pinjin hesu?na k?han, Wade-Giles ho-so-na k'o-han, srednjekitajsko 曷薩那可汗/曷?那可汗, hesana k?han, ho-sa-na k'o-han) v nekem obdobju znan tudi kot ?uluo kehan (處羅可汗/??可汗) in Nid?ue ?uluo kagan (泥厥處羅可汗/泥厥??可汗) z osebnim imenom A?ina Daman (阿史那達漫/阿史那?漫, ?sh?na daman, a-shih-na ta-man) je bil drugi kagan Zahodnega tur?kega kaganata , * 603 , † 618 .

Bil je sin Niri kagana . V perzijskem geografskem besedilu ?ahrest?n?h? ? ?r?n?ahr (dobesedno Glavna mesta iranskih provinc ) je omenjen kot ?ol χa?an. ^[1]

Vladanje [ uredi | uredi kodo ]

O njegovem vladanju ni veliko znanega. Znano je, da je imenoval ni?je kagane, in od Tielejev pobiral pretirano visoke davke, kar je povzro?ilo zamero med njihovimi plemeni. Zaradi suma v njihovo zvestobo, je ob neki prilo?nosti zbral pribli?no 100 poglavarjev in jih pobil. Tieleji so se zatem uprli in podprli Gelenga (歌?), poglavarja ?ibijev (契苾), kot kandidata za novega kagana. ^[2] Okoli leta 605 so ga uporniki pregnali iz Dzungarije na obmo?je reke Ili. ^[3]

Kitajski diplomat in kartograf Pei Ju omenja, da je sklenil zavezni?tvo s svojim podrejenim kaganom ?egujem in zahteval poroko s princeso iz dinastije Sui. Cesar Jang se je s tem strinjal. Ha?ana kagana je zatem napadel ?eguj, ga porazil in prisilil na beg v Gao?ang. Cesar Jang je v Gao?ang poslal Peija, da bi ga pregovoril, naj pride v Sui. Kagan je podudbo sprva zavrnil, ko je grozilo, da bodo ubili njegovo mater, pa je ponudbo sprejel. ^[4] Od?el je na Kitajsko in se ni ve? vrnil v domovino. Cesar Jang, zadovoljen z razvojem dogodkov, je Peija nagradil s soboljevim pla??em in dragulji, ki jih je kot darilo dobil od Ha?ane.

Leta 611 je bil Ha?ana s cesarjevim dekretom imenovan za kagana (曷薩那可汗) in dobil za ?eno kitajsko princeso.

Leta 619 ni imel ve? nadzora nad svojim kaganatom in je ?ivel v ?anganu, glavnem mestu kitajske dinastije Tang. Cesar Tanga Gaozu je popustil pritisku ?ibi kagana in He?ana kagana izro?il odposlancem vzhodnih Turkov, ki so ga usmrtili.

Pre?ivela sta ga dva sinova, ki sta po o?etovi smrti ostala v slu?bi dinastije Tang. ^[4]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]