Hans Christian Andersen
Rojstvo	Hans Christian Andersen 2. april 1805 ( {{padleft:1805|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:2|2|0}} ) [1] [2] […] Odense , Danska-Norve?ka [d] [4] [5] […]
Smrt	4. avgust 1875 ( {{padleft:1875|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:4|2|0}} ) [1] [3] […] (70 let) Rolighed [d]
Poklic	pisatelj , pesnik , romanopisec , otro?ki pisatelj , avtobiograf , dramatik , novinar , popotnik , izrezovalec iz papirja
Narodnost	danska
Dr?avljanstvo	Kraljevina Danska [d] [7] [8] […]   Danska-Norve?ka [d]
?anr	otro?ka literatura , popotni?ka literatura
Podpis

Hans Christian Andersen , danski pisatelj in pesnik , * 2. april 1805 , Odense , † 4. avgust 1875 , København .

Kot pravlji?ar je bil izjemen predvsem zaradi pripovednega sloga in vsebine, saj je brez te?av izkori??al ljudske fraze in udoma?eno izrazje za nastanek izrazito druga?nih pripovedi, ki so odstopale od tradicije pripovedni?tva in literarnih obi?ajev. Pravljice so znale biti izrazito ?alostne in celo stra?ne ter so se lahko tudi ?alostno kon?ale. Mnogim se je zdelo njegovo pisanje pomembno, saj je tudi ob najbolj intimno presunljivih dogodkih pripovedi bil hkrati za odraslega bralca resno kratko ?tivo, a tudi zanimiv in presenetljiv za otroka. Kot pisec je izbiral tako teme in pojme, ki so bile blizu mnogim tedanjim kulturam, kar ga je napravilo mednarodno zanimivega.

Kot pomembna skupna tema pravljic in pripovedk so osebe, ki so na robu dru?be zaradi svoje nenavadnosti, neznatnosti ali nemo?nosti. Elementi njegovega ?ivljenja so v nekaterih zgodbah izrazito izstopajo?i kot vir ?alosti in razo?aranj, pa tudi sre?e in modrosti. Kot odra??ajo? mladostnik, ?tudent pa tudi pisec je do?ivel mnogo bivanjskih in ljubezenskih razo?aranj pa tudi utrpel mnogo razo?aranj nad prijatelji, znanci in literarnimi kritiki, katerim se je mo?no zaupal.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Rodil se je 2. aprila 1805 (njegov rojstni dan je mednarodni dan mladinske knjige ) v mestu Odense na Danskem. Njegov o?e je bil nor?av ?evljar s sorodstvom med plemenitimi ljudmi, a je umrl, ko je bilo pisatelju 11 let. Andersenova mati je ?elela, da se izu?i za kroja?a , on pa je sanjal o drugih stvareh. ?e v otro?kih letih se je prepu??al sanjarjenju, ?elel je postati pesnik in igralec . Tekom ?ivljenja je napisal nekaj romanov in gledali?kih iger , ki pa so potonile v pozabo, slave je bil dele?en predvsem zaradi pravljic. Da bi bil lahko dober igralec in pisec, se je ?e enkrat a klasi?no izu?il ko je bil najstnik in bi moral ?olo ?e kon?ati. Bil je tako starej?i kot ostali, tudi sicer visokorasel in prenapetega nerodnega obna?anja, zato so se mu posmehovali so?olci. ?e zelo zgodaj ob prihodu v København se mo?no in z veliko ambicijo rine v svet gledali??a , umetnosti in plesa, z ?eljo biti igralec. Pri prebijanju skozi dru?bene razrede mu opazno pomaga ravnatelj Kraljevega gledali??a v Kobenhavnu, ki mu financira tudi ?olanje in omogo?i stik s tedanjimi kulturniki in igralci. Ambicija igralstva se spremeni, saj mu glas mutira, tudi ni posebej postaven, tako postane pisec, pesnik, pripovedovalec, celo dramatik. Obupan in z malo denarja, a veliko usmiljenja plemenita?ev in gledali?kih funkcionarjev opravi tako ?olanje kot prve korake v knji?evnost, dramatiko in poezijo . Klasi?no izobrazbo dobi z velikim zamikom, ve?inoma preko u?iteljev in in?truktorjev, a veliko vlaga v izobra?evanje. Objavljen je z velikimi projekti, marsikateri so tedaj tudi cenjeni, a zelo slabo se soo?a s kritikami. Po?asi spoznava umetni?ki svet igralcev, pevcev in plesalcev, kateremu nikoli povsem ne pripada kot knji?evnik. Zelo pa je cenjen kot pripovedovalec kratkih pravlji?nih fantasti?nih zgodb, kjer za razliko od bratom Grimm in drugih zbiralcev ljudskega izro?ila ponudi tudi povsem originalne zgodbe.

?etudi je ?olanje po ne njegovih spominih bilo neugodno do?ivetje, mu je omogo?ilo, da je bil kasneje, leta 1828, sprejet na Univerzo v Københavnu . Ob ?tudiju producira tudi njegovo prvo pomembnej?e literarno delo, ki se naslanja na nem?ko romantiko in pisca E.H.A. Hoffmanna. Po temu spodbudnemu odzivu se loti pisanja dramskih del, kjer pa se nikoli vidno ne izka?e. Ve?ina kasnej?ih romanov se opira na njegovo ?ivljenje.

• 
  Mali svin?eni vojak
• 
  Cesarjeva nova obla?ila (Robinson)
• 
  Grdi ra?ek
• 
  Pal?ica
• 
  Kralji?na na zrnu graha
• 
  Hans Christian Andersen ima kip zaradi potovanj po Bratislavi
• 
  Kip z rojstnega kraja pristani??a Odense

Andersenove prve pravljice Eventyr, fortalte for børn (1835; “Pripovedke za otroke”) so vsebovale sedaj znano Princesko na zrnu graha. Tako je objavil tudi drugi in tretji knjigo s tak?nim naslovom 1842, nato pa je izdajal nove izdaje pa tudi izdaje s starimi in novimi pravljicami. Iz?le so tako Billedbog uden billeder (1840; Slikanica brez slikic). Nove zbirke so nastale v letih 1843, 1847 in 1852.

Kot pravlji?ar je bil izjemen predvsem zaradi pripovednega sloga in vsebine, saj je brez te?av izkori??al ljudske fraze in udoma?eno izrazje za nastanek izrazito druga?nih pripovedi, ki so odstopale od tradicije pripovedni?tva in literarnih obi?ajev. Pravljice so znale biti izrazito ?alostne in celo stra?ne ter so se lahko tudi ?alostno kon?ale. Mnogim se je zdelo njegovo pisanje pomembno, saj je tudi ob najbolj intimno presunljivih dogodkih pripovedi bil hkrati za odraslega bralca resno kratko ?tivo, a tudi zanimiv in presenetljiv za otroka. Kot pisec je izbiral tako teme in pojme, ki so bile blizu mnogim tedanjim kulturam, kar ga je napravilo mednarodno zanimivega.

Kot pomembna skupna tema pravljic in pripovedk so osebe, ki so na robu dru?be zaradi svoje nenavadnosti, neznatnosti ali nemo?nosti. Elementi njegovega ?ivljenja so v nekaterih zgodbah izrazito izstopajo?i kot vir ?alosti in razo?aranj, pa tudi sre?e in modrosti. Kot odra??ajo? mladostnik, ?tudent pa tudi pisec je do?ivel mnogo bivanjskih in ljubezenskih razo?aranj pa tudi utrpel mnogo razo?aranj nad prijatelji, znanci in literarnimi kritiki, katerim se je zaupal.

Svetovno slavo so mu prinesle pravljice , ki so bile prevedene v ve? kot 125ih jezikih . Njegove zabavne in pogosto tudi oto?ne pravljice so prvi? objavili leta 1835 , kjer niso bile sprejete povsem naklonjeno. Izdajale je ?e mnogo pravljic in s?asoma so bile v tujini vedno bolj sprejete. Kot osebnost ni bil docela po?ten in skromen, njegova umetni?ka vzvi?enost ni bila toplo sprejeta na Danskem. ?etudi je razmeroma veliko potoval, je le o svojih potovanjih pisal le malo, a je ohranjenih nekaj potopisov. Politi?no je postal podpornik Skandinavstva , gibanja za stapljanje kultur Danske , Norve?ke in ?vedske, ki so v marsi?em imele razli?ne dru?bene ureditve in znatne razlike tudi v jeziku. Umrl je 4. avgusta 1875, star sedemdeset let zaradi starostne po?kodbe ob padcu. Ob smrti je bil ?e precej slaven tako v tujini kot doma in mu je ?e bila podeljena majhna penzija, ki jo dobijo posebej zaslu?ni kulturni delavci. Je eden najbolj znanih pisateljev in pravlji?arjev na svetu.

Njegovo ?ivljenje in dela so bila ve?krat upodobljena in odigrana. Socialna ob?utljivost, skrbnost in upodabljanje idej, ki so bile pretanjene in spo?tljive tako do star?ev kot otrok, a ne povsem ljudske in zato pogosto manj temne od tedaj?njih pripovedk. Zbrane pravljice so vedno bolj postajale izro?ilo narodov, on pa je podobno kot La Fontaine s basnimi postal avtorski pripovedovalec.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Pravljice [ uredi | uredi kodo ]

• Ajda ,
• Bedak Jur?ek ,
• Bezgova mamka ,
• Cesarjeva nova obla?ila ,
• Cesarjev slav?ek ,
• Glava ,
• Deklica z v?igalicami ,
• Divji labodi ,
• Globina zvona ,
• Grdi ra?ek ,
• Hranilnik ,
• Juha iz ?pile ,
• Kaj je do?ivel osat
• Kralji?na na zrnu graha ,
• Lan ,
• Lete?i kov?ek ,
• Mala morska deklica ,
• Marjetica ,
• Na ra?jem dvoru ,
• Ole Luk-Oie ,
• Pal?ica ,
• Pastirica in dimnikar..,
• Pero in ?rnilnik ,
• Poslednje sanje starega hrasta ,
• Ptica ljudske pesmi ,
• Rde?i ?eveljci ,
• Ro?ni ?krat ,
• Popotnik,
• Senca ,
• Sne?na kraljica ,
• Sre?ine galo?e ,
• Sre?na dru?ina ,
• Stanovitni kositrni vojak ,
• Stara cestna svetilka ,
• Svinjski pastir ,
• ?krat in trgovec,
• Veter pripoveduje o Valdemarju Daaju in njegovih h?erah ,
• V?igalnik ,
• Zaro?enca ,
• Zlatolaska in trije medvedi .

Drame [ uredi | uredi kodo ]

• Slav?ek ,
• Dale? od dvorca ,
• Kakor napravi stari, je zmerom prav .

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

• Pravljica mojega ?ivljenja

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Podatki o pravlji?arju

Ta ?lanek o knji?evniku je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u