Hambur?ka mestna hi?a

Hambur?ka mestna hi?a
Hamburger Rathaus
Mestna hi?a preko reke Kleine Alster iz Jungfernstiega
Zemljevid
Splo?ni podatki
Tip mestna hi?a
Arhitekturni slog neorenesansa , historicizem
Lokacija Rathausmarkt 1
Koordinati 53°33′01″N 9°59′32″E  /  53.55028°N 9.99222°E  / 53.55028; 9.99222
Za?etek gradnje 6. maj 1886
(temeljni kamen)
Sve?ana otvoritev 26. oktober 1897
Cena 11 milijonov zlatih mark
Naro?nik Vlada Hamburga
Lastnik Vlada Hamburga
Vi?ina 112 m
Tehni?ni podatki
Povr?ina nadstropja 17.000 m²
Projektiranje in gradnja
Arhitekt Martin Haller (glavni arhitekt)

Mestna hi?a v Hamburgu (nem?ko Hamburger Rathaus ) je sede? lokalne vlade Svobodnega in Hanseatskega mesta Hamburg , Nem?ija . Gre za sede? vlade v Hamburgu in kot tak, sede? enega od 16 dr?avnih parlamentov Nem?ije. Rathaus stoji v mestni ?etrti Altstadt v sredi??u mesta, na trgu Rathausmarkt, v bli?ini jezera Binnenalster in glavne postaje. Mestna hi?a, ki je bila zgrajena med letoma 1886 in 1897, ima ?e vedno svoje prvotne vladne funkcije s pisarno prvega ?upana Hamburga in sejne dvorane za parlament in senat (mestni vodja).

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Parlament leta 1897.

Po stari mestni hi?i, ki je bila uni?ena v velikem po?aru leta 1842, je trajalo skoraj 44 let za izgradnjo nove. Sedanjo stavbo je zasnovala skupina sedmih arhitektov, ki jo je vodil Martin Haller. Gradnja se je za?ela leta 1886, nova mestna hi?a pa je bila kon?ana leta 1897. Stro?ki so bili 11 milijonov nem?kih zlatih mark (pribli?no 80 milijonov evrov) [1] . 26. oktobra 1897 je na slovesni otvoritvi prvi ?upan Johannes Versmann prevzel klju?e mestne hi?e. [2]

V povojnem obdobju so ?tevilni voditelji dr?av obiskali Hamburg in njegovo mestno hi?o, med njimi cesar Haile Selassie I. , ?ah Mohamed Reza Pahlavi leta 1955 in leta 1965 kraljica Elizabeta II. . ?ustvena spominska slovesnost je potekala na trgu za ?rtve poplave v Severnem morju leta 1962. Sre?nej?i trenutki so bili praznovanje Hamburger SV kot nem?kih nogometnih prvakov, zadnji? leta 1983 [3] .

Leta 1971 je bila soba v stolpu odkrita le po nesre?i med iskanjem dokumenta, ki je padel za pisarni?ko omarico. Torej obstaja verjetnost, da je ?e ve? prostorov kot zdaj pre?tetih 647 sob [4] .

Arhitektura [ uredi | uredi kodo ]

Stolp mestne hi?e

Na zunaj je arhitekturni slog neorenesansa, ki pa znotraj ka?e ve? zgodovinskih elementov [5] . To je ena redkih popolnoma ohranjenih stavb historicizma v Hamburgu [6] . Zgrajena v obdobju bogastva in blaginje, v kateri so Kraljevina Prusija in njeni zvezniki v franko-nem?ki vojni premagali Francijo in ustanovili Nem?ko cesarstvo , je bil videz nove hambur?ke Rathaus namenjen izraziti to bogastvo in tudi neodvisnost dr?ave Hamburg in republikanske tradicije Hamburga. Mestna hi?a ima skupno povr?ino 17.000 m², brez restavracije Ratsweinkeller , ki se zdaj imenuje Parlament , z 2900 m². Stolp je visok 112 metrov in ima 436 stopnic. Splo?no napa?no prepri?anje je, da ima hambur?ka mestna hi?a ve? prostorov kot Buckinghamska pala?a (647 proti 775), na gradbeni povr?ini 5400 m2. [7] [8]

Balkon je nadgrajen z mozaikom hambur?ke zavetnice boginje Hammonie, mestnim grbom in napisom mota mesta v latin??ini: Libertatem quam peperere maiores digne studeat servare posteritas (v prevodu: Svoboda, ki so jo osvojili na?i predniki, naj si na?i potomci prizadevajo ohraniti v dostojanstvu.)

Dvori??e je urejeno z vodnjakom Hygieije. Hygieia kot boginja zdravja in higiene v gr?ki mitologiji in okoli?ke figure predstavlja mo? in ?istost vode. Zgrajena je bila v spomin na epidemijo kolere leta 1892, nekdanji tehni?ni namen pa je bilo hlajenje v mestni hi?i.

Uporaba [ uredi | uredi kodo ]

Preddverje je javno obmo?je za koncerte in razstave. Odprto je za javnost. Cesarjeva dvorana v prvem nadstropju je druga najve?ja predstavni?ka dvorana, imenovana po Viljemu II. in deluje kot prostor za uradne predstavitve. ?upanova dvorana je bila na?rtovana kot majhna sejna soba. V sobi od leta 2008 poteka vpis v mestno Zlato knjigo, ki so jo opravili ?tevilni dostojanstveniki, vklju?no z nekdanjim nem?kim predsednikom Paulom von Hindenburgom in Dalajlamo [9] . V levem delu je prostor Hambur?kega parlamenta. 121 predstavnikov se sestaja v sobi, ki je bila v ?asu nacizma obnovljena. Le tri polja na stropu prikazujejo prvotno dekoracijo.

Sose??ina [ uredi | uredi kodo ]

Mestna hi?a stoji v sredi??u Hamburga. Pred njo je trg, Rathausmarkt, ki se uporablja za prireditve in festivale. Na zadnji strani je Hambur?ka borza. Glavna nakupovalna ulica, Monckebergstraße povezuje mestno hi?o z Hamburg Hauptbahnhof, glavno ?elezni?ko postajo. Binnenalster s postajo Jungfernstieg in pristani??em za ladje je neposredno severno od mestne hi?e. Blizu na obzorju je cerkev svetega Petra.

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

Rathaus sodeluje v No?i muzejev . ?eprav to ni muzej, obstaja veliko virtualnih in zgodovinskih podrobnosti. V ?asu Dolge no? muzejev v Hamburgu je moto dolga no? v sredi??u mo?i .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. Kleiner Rathausfuhrer (v nem??ini), Hamburg: State Chancellery, 2006
  2. Demizlaff, p. 35
  3. Domizlaff, p. 36
  4. Domzilaff, p. 28
  5. Kay, Carolyn Helen (2002), Art and the German bourgeoisie: Alfred Lichtwark and modern painting in Hamburg, 1886-1914. , Toronto: University of Toronto Press, str. 68, ISBN   978-0-8020-0922-7
  6. ≫Lange Nacht der Museen Hamburger Rathaus≪ (v nem??ini). Der Museumsdienst Hamburg. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 8. septembra 2009 . Pridobljeno 29. avgusta 2009 .
  7. Domizlaff, Svante (2002), Das Hamburger Rathaus (v nem??ini) (2 izd.), Hamburg: Edition Maritim, ISBN   978-3-89225-465-2
  8. Cook, William (27. april 2002), ≫Here, there and everywhere≪ , Travel features , The Guardian: 6 , pridobljeno 1. septembra 2008
  9. Dalai Lama Begins Visit to Germany With Criticism of China , dalailama.com, 19. julij 2007, arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 18. junija 2008 , pridobljeno 14. avgusta 2008

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]