한국   대만   중국   일본 
Gustav Mahler - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Gustav Mahler

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gustav Mahler
Portret
Gustav Mahler, 1909
Rojstvo 7. julij 1860 ( {{padleft:1860|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:7|2|0}} ) [1] [2] […]
Kali?t? [d] , Kraljevina ?e?ka , Avstrijsko cesarstvo [4] [5] [6] , Kali?t? [d] [7]
Smrt 18. maj 1911 ( {{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:18|2|0}} ) [1] [2] […] (50 let)
Dunaj , Avstro-Ogrska [8] [5] […]
Dr?avljanstvo   Avstrijsko cesarstvo
  Cislajtanija
Poklic dirigent , skladatelj , skladatelj klasi?ne glasbe
Podpis Podpis
Spletna stran
gustav-mahler.org
Karikatura Mahlerjevega dirigiranja v ?asu, ko je bil direktor Dunajske opere, 1901

Gustav Mahler , avstrijski skladatelj in dirigent , * 7. julij 1860 , Kali?t? , Avstro-Ogrska (danes ?e?ka ), † 18. maj 1911 , Dunaj , Avstro-Ogrska (danes Avstrija ). [10]

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Gustav Mahler se je rodil v majhni vasi Kali?t? na ?e?kem blizu moravske meje, ki je tedaj spadala pod avstro-ogrsko. Kot sin judovskega kr?marja Bernarda Mahlerja in lastnika ?ganjarne je zgodaj pokazal talent za glasbo. Mati Marie Herrmann je bila iz premo?ne dru?ine proizvajalca mila , v zakonu je rodila dvanajst otrok; pet jih je umrlo v otro?tvu, trije nekoliko kasneje.

Mahler je pre?ivljal te?ko mladost saj je bil pri?a celi vrsti smrti tako v dru?ini kot med prijatelji, predvsem pa so ga morili prepiri med star?i in o?etov zna?aj. Dru?ina Mahler je leta 1860 prodala svojo gostilno in destilarno v Kali?tu ter se preselila v moravsko mesto Jihlava , kjer je Mahler pre?ivel ve?ino svoje mladosti. Ko je bil star ?tiri leta, se je za?el u?iti harmoniko , kmalu zatem pa tudi klavir . Veliko je bral, poslu?al ljudsko glasbo in ples ob raznih prilo?nostih. Pri desetih letih je prvi? nastopil kot pianist in z dvanajstimi leti koncertiral s tehni?no zahtevno glasbo Liszta in Thalberga . Pri petnajstih letih je od?el na priporo?ilo dru?inskega prijatelja na Dunaj in ?tudiral na konservatoriju klavir pri Juliusu Epsteinu ter kompozicijo pri Franzu Krennu .

Leta 1877 je kon?al gimnazijo v Jihlavi, nato pa leta 1878 diplomiral na konservatoriju . ?tudiral je ob podpori dru?ine, po o?etovi prezgodnji smrti ga je podpirala starej?a sestra. Na dunajski visoki ?oli za glasbo je bil fanati?no priden ?tudent. Kot najstarej?i in najuspe?nej?i otrok v dru?ini je gmotno pomagal svojim petim bratom in sestram, saj so star?i umrli pred njegovim tridesetim letom, in ta dol?nost mu je zagrenila mladost.

Leta 1880 je Gustav Mahler postal dirigent v poletnem gledali??u v Bad Hallu. Po tlaki zgodnjih let, ki jih je prebil kot slabo pla?an dirigent v Ljubljani (1881-1882), Olomoucu (1883), Kasslu (1883-1885), Pragi z re?iserjem Angelom Neumannom (julij 1885-1886), Leipzigu (julij 1886-maj 1888), kjer je nadome??al Arthurja Nikischa, s katerim je pri?lo do rivalstva, in v Budimpe?ti (oktober 1888-marec 1891), kjer je bil direktor Royal Opera House in tudi re?iser, je pri?el leta 1883 prvi? na festival v Bayreuth , kjer je videl predstave in spoznal Cosima ter Siegfrieda Wagnerja.

Od marca 1891 do aprila 1897 je bil v Hamburgu prvi dirigent v Stadt-Theater , po smrti Hansa von Bulowa pa na simfoni?nih koncertih. Tega leta se je tudi spreobrnil v katolika, kar je imelo pozitiven vpliv na njegovo kariero.

Leta 1897 je najprej prevzel vodenje Cesarske filharmonije , kasneje pa postal umetni?ki vodja dunajske Opere. Vzkipljivi in ob?utljivi umetnik je v tej ?astitljivi ustanovi od vseh neizprosno zahteval popolno predanost glasbi. Nakopal si je kopico nasprotnikov in leta 1907 so ga kon?no spodnesli s pomo?jo umazanih, z antisemitizmom za?injenih intrig.

Od leta 1897 do 1907 je bila Mahlerjeva kariera zelo uspe?na. Med leti na Dunaju je potoval po vsej Evropi, bil v Sankt Peterburgu, Benetkah, Rimu, Parizu, Amsterdamu in Ameriki.

Z Dunaja se je januarja 1908 umaknil v New York , kjer je najprej dirigiral v Metropolitanski operi . Delal z najbolj?imi pevci, med drugim z Enricom Carusom , Emmy Destinni in Leom Slezakom. Od 1. novembra 1909 je vodil koncerte filharmoni?nega orkestra, vendar mu je vidno pe?alo srce . Iz?rpan od garanja (leta in leta je po?itnice porabljal za komponiranje svojih orja?kih simfonij ) se je iz Amerike vrnil domov umret. Najprej je ?el v Pariz, nato pa na Dunaj, kjer je 18. maja 1911 umrl. Pokopan je na pokopali??u Grinzinger.

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Mahler je bil eden najve?jih dirigentov svojega ?asa.

Danes Mahlerja obravnavamo kot enega najpomembnej?ih pozno-romanti?nih skladateljev. Za njegov duhovni svet je zna?ilna zmo?nost silovitega ?ustvenega podo?ivljanja univerzalnih umetni?kih, filozofskih ter religioznih idej in nasprotij med njimi. Z izjemama zgodnjega klavirskega kvinteta in Totenfeier (izvirne razli?ice prvega stavka njegove 2. simfonije) je Mahlerjev opus sestavljen le iz simfoni?nih ter vokalnih del. Poleg devetih dokon?anih in o?tevil?enih simfonij (deseta je nedokon?ana) so njegova osrednja dela ?e cikel pesmi Lieder eines fahrenden Gesellen (Popotnikove pesmi), Kindertotenlieder ter sinteza simfoni?nega in vokalnega cikla Das Lied von der Erde (Pesem o Zemlji).

Simfonije [ uredi | uredi kodo ]

"Chorus mysticus" iz 8. simfonije
  • 1. simfonija (D dur, ≫Titan≪, 1884?1888); polni orkester; Premiera: 20. november 1889 v Budimpe?ti pod vodstvom skladatelja
  • 2. simfonija (c mol, ≫Vstajenje≪, 1888?1894); polni orkester, orgle, dva vokalna solista ( sopran , alt ) in zbor; Premiera: 13. december 1895 v Berlinu pod taktirko skladatelja
  • 3. simfonija (d mol, 1895?1896); polni orkester, vokalni solisti (alt), ?enski in de?ki zbor; Prva izvedba: 9. junij 1902 v Krefeldu pod vodstvom skladatelja
  • 4. simfonija (G dur, 1899?1901); orkester, vokalni solisti (sopran); Premiera: 25. november 1901 v Munchnu pod vodstvom skladatelja
  • 5. simfonija (cis mol, 1901?1902); polni orkester; Premiera: 18. oktober 1904 v Kolnu pod vodstvom skladatelja
  • 6. simfonija (a mol, ≫Tragi?na≪ (1903?1904); polni orkester; Premiera: 27. maj 1906 v Essnu pod vodstvom skladatelja
  • 7. simfonija (e mol, ≫Pesem no?i≪, 1904?1905); polni orkester; Premiera: 19. september 1908 v Pragi pod vodstvom skladatelja
  • 8. simfonija (Es dur, ≫Simfonija tiso?ev≪, 1906); zelo velik orkester, orgle, osem vokalnih solistov, dva velika me?ana zbora in zbor de?kov; Premiera: 12. september 1910 v Munchnu pod vodstvom skladatelja
  • 9. simfonija (D dur, ≫Zemeljska ?alost≪ in ≫Ozarjeno hrepenenje≪, 1909?1910); polni orkester; Premiera: 26. junij 1912 na Dunaju (posthumno) Dirigent: Bruno Walter
  • 10. simfonija (fis mol/dur, 1910, dokon?an je samo 1. stavek); polni orkester; Prva izvedba Adagio in Purgatorio: 12. oktober 1924 na Dunaju (posthumno) Dirigent: Franz Schalk
  • Pesem Zemlje: Orkestracija: polni orkester in dva vokalna solista (alt / tenor in bariton / tenor); tudi razli?ica klavir; Premiera: 20. november 1911 v Munchnu (posthumno) Dirigent: Bruno Walter

Zborovska glasba [ uredi | uredi kodo ]

Das klagende Lied (Pesem ?alovanja) - Simfoni?na kantata za soliste, zbor in orkester na besedilo Ludwiga Bechsteina; napisana 1878-1880, revidirana (na 3 dele), 1893 in 1898; Premiera: 17. februar 1901 na Dunaju (revidirana razli?ica, v 2 delih 1. del Gozdna pravljica se ?rta) pod taktirko skladatelja

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 Record #118576291 // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 SNAC ? 2010.
  4. ↑ Arhiv likovne umetnosti ? 2003.
  5. ↑ 5,0 5,1 Archivio Storico Ricordi ? 1808.
  6. ↑ regional database of the Regional Library of Highlands
  7. ↑ REGO
  8. ↑ Малер Густав // Большая советская энциклопедия : [в 30 т.] ? 3-е изд. ? Moskva : Советская энциклопедия , 1969.
  9. ↑ ?eska divadelni encyklopedie
  10. ↑ Blaukopf, Kurt (1974). Gustav Mahler . Harmondsworth, UK: Futura Publications. ISBN   978-0-86007-034-4 .

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Gustav Mahler .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gustav_Mahler&oldid=6086401 ≪