Grigorij Savi? Skovoroda
(
ukrajinsko
Григор?й Савич Сковорода),
ukrajinski
pisatelj
,
pesnik
,
skladatelj
,
u?itelj
,
filozof
,
teolog
in
poliglot
, *
3. december
1722
,
?ornuhi
,
Rusko carstvo
(danes
Ukrajina
), †
9. november
1794
,
Ivanivka
, Rusko carstvo (danes
Skovorodinivka
, Ukrajina).
?ivel je ?ivljenje potujo?ega misleca, pogosto imenovan tudi sokratski na?in ?ivljenja. Zaradi tega in njegovega vpliva na sodobnike ter prihodnje generacije ga uvr??amo med sokratike.
Predsednika Ukrajine (
Poro?enko
) in Slovenije (
Borut Pahor
) odkrivata spomenik Grigoriju Skovorodi v Ljubljani novembra 2016
Skorovoda se je 3. decembra 1722 rodil v majhno ukrajinsko dru?ino v vasi ?ornuhi, Lubnenski polk, Koza?ki hetmanat, Rusko carstvo (dana?nja
Poltavska oblast
,
Ukrajina
), o?etu Savke Skovorodi in mami Pala?ki. Njegova mati naj bi bila delno krimsko tatarskega porekla, sorodnica nekdanjega vladarja Krimskega kanata, o?e pa naj bi bil po nekaterih virih lokalni duhovnik.
S presledki se je izobra?eval na Akademiji Kijev-Mogila (1734?1741, 1744?1745, 1751?1753), a ?olanja ni dokon?al. Pri devetnajstih letih (1741) je zapustil Kijev in se s pomo?jo strica Ignatija Poltavtseva pridru?il cesarskemu pevskemu zboru v Moskvi in na Sankt Peterburgu, na dvoru cesarice Elizabete Petrovne. 1744 se je v spremstvu cesarice vrnil v Kijev, kjer je bil razre?en svoje pozicije, da bi lahko nadaljeval izobra?evanje na Akademiji. Med leti 1745 in 1750 je ?ivel in delal v Kraljevini Ogrski, zaposlen kot glasbeni direktor ruske cesarske misije v Tokaju. V tem obdobju naj bi potoval tudi po drugih evropskih mestih, zagotovo je obiskal Dunaj in de?ele okoli Tokaja.
Leta 1750 se je ponovno vrnil v Kijev, in do 1751 pou?eval poetiko na semeni??u v Pere?aslavu, 1754 pa je za?el pou?evati Vasilija Tomara, sina plemi?a Stepana Tomara, v Kovraju. Po enem letu je pozicijo zapustil. Po obisku Moskve, kjer mu je bilo ponujeno u?iteljsko mesto tamkaj?njem semeni??u (ki ga je zavrnil), se je vrnil nazaj k Tomarovim. Vasilija Tomara je pou?eval do 1758. V tem ?asu je napisal cikel 30 pesmi, z naslovom Sad bozhestvennykh pesnei. Od 1759 do 1769 je na Harkovskem semeni??u pou?eval etiko, poezijo, skladnjo in gr??ino. Tu je spoznal tudi kasnej?ega dobrega prijatelja, Mihaila Kovalinskega, s katerim je veliko potoval in si dopisoval (njuna pisma in zapisi so pomemben vir informacij o Skorovodovem ?ivljenju in razmi?ljanju). U?enje je dokon?no opustil leta 1769, saj ni prena?al zatiranja njegovega mi?ljenja ter dvoma nadrejenih o njegovih metodah pou?evanja in idejah.
Preostanek ?ivljenja je pre?ivel kot nomad, veliko se je gibal med samostani v vzhodni Ukrajini. Finan?na in materialna podpora njegovih prijateljev mu je omogo?ila, da se je ukvarjal zgolj s pisanjem.
Pred smrtjo je ?ivel na posestvu dobrega prijatelja Kovalinskega, v vasi Ivanivka. 6. novembra si je izbral mesto za grob in ga tudi sam izkopal. Tretji dan je po ve?erji rekel: ≫Pri?el je moj ?as,≪, legel in umrl. Na njegovo pro?njo na nagrobniku pi?e: Svet me je posku?al ujeti, vendar ni uspel.
Umrl je 9. novembra 1792, vas Ivanovka pa se danes imenuje Skovorodinivka, v ?ast Skovorodi.
V njegovih delih in pismih se prepletajo biblijski problemi s tistimi, ki so jih preu?evali ?e Platon in stoiki.
Kot u?itelj, je Skovoroda deloval podobno Sokratu, enako kot starogr?ki filozof je pou?eval kjerkoli, kadarkoli in kogarkoli. S Sokratovim rekom ≫Spoznaj samega sebe,≪ je u?il, da svojo poklicanost spozna? s samospoznavanjem.
V ve?in svojih spisov opisuje moralisti?ni nauk o pravi?nem ali sre?nem ?ivljenju. Njegova etika je tesno povezana z ontologijo (doktrino treh svetov), iz katere naj bi tudi izhajal. Skovoroda je posebno povezan s pojmom narave in njegovimi sinonimi, v njegovi interpretacije pojma lahko opazimo posledice razli?nih filozofskih konceptov. Najprej pojmuje naravo kot razodetje, potem govori o pojmovanju dveh narav ? ustvarjene in ustvarjalne. To pojmovanje razlaga v kontekstu kr??anske ideje o stvarstvu. Uporablja tudi Aristotelovo pojmovanje narave kot ne?esa, kar izhaja iz nje same. Zasledimo lahko tudi sholasti?no pojmovanje narave. V?asih uporablja tudi dvojno razlago izraza "narava" ? narava kot bistvo in narava kot volja. Kot skoraj vsak koncept Skovorodovih spisov ima tudi "narava" svojo slabost. Ko govori o naravi, uporablja veliko enakih besed in izrazov kot so volja, ?elja, naklonjenost. Tako pojem narava razlagan v smislu ?elje, postane eti?na kategorija. Skovoroda pravi: "Vse je prijetno z naklonom". Kjer obstaja naklonjenost je narava." Diskurz narave je tako neke vrste razprava o prehodu iz ontologije v etiko. V okviru etike lahko izraz narava uporabljamo kot "?love?ka narava", ?eprav Skovoroda ne uporablja to?no tega izraza.
Kot najvi?jo ?eljo ?loveka je opredelil sre?o. Trdil je, da sre?e ne dose?emo z dejanji, temve? da se ta nahaja v du?i in srcu. Pravi, da je biti sre?en poznati samega sebe in da je sre?a vrh samospoznavanja. Svetuje, da naj se ?lovek na poti do sre?e izogiba govoricam, sprejme samoto, ljubi rev??ino, se spoprijatelji s potrpljenjem, ?ivi poni?no in za boga, je zvest, poni?en, vljuden. S sledenjem tem na?elom posameznik v sebi odkrije t.i 'pravega ?loveka', izraz, ki ga Skovoroda uporablja za poduhovljeno osebo, katero vodi srce, je moralna.
Pisal je v latinskem, gr?kem, ukrajinskem in ruskem jeziku. Vse njegove pesmi, basni, kompozicije in razmi?ljanja so bila objavljena po smrti. Prvi? so bile objavljene leta 1798 v Sankt Peterburgu, v celotnem obsegu pa ?ele 1861, prav tako v Sankt Peterburgu. Ve?inoma so prepisana iz pisem njegovim prijateljem, najve? M.I. Kovalinskemu. Napisal je cikel 30 pesmi, naslovljen Sad bozhestvennykh pesnei (Vrt bo?anskih pesmi), 30 basni v zbirki z naslovom Basni Har'kovskija (Harkovske basni). Iz latin??ine in gr??ine je v ru??ino prevajal dela Cicerona, Plutarha, Horacija, Ovidija in Mureta. Med njegova filozofska dela ?tejemo razpravo o kr??anski morali in 12 dialogov, sicer pa je svoje filozofske ideje vklju?il tudi v ostala dela.
Marsikatere njegove pesmi in basni so danes pomembne del ukrajinske in tudi ruske folklore, pri ?emer ga obe dr?avi jemljeta za svojega.
- 1760-1770 - "Basny Har?kovskija" (Басни Харьковск?я)
- 1770-1780 - "Sad bo?estvennyh pisen?, ??o prorosly iz zeren Svjatoho Pys?ma" (Сад божественних п?сень, що проросли ?з зерен Святого Письма)
- 1772 - "Besida, nazvana dvoje" (Бес?да, названа дво?) "Dialoh, abo Rozmova pro davniy svit" (Д?алог, або Розмова про давн?й св?т)
- 1773-1774 - "Rozmova p'yaty podoro?nih pro istynne ??astja v ?ytti" (Розмова п’яти подорожн?х про ?стинне щастя в житт?),"Kil?tse" (К?льце)
- 1774 - "Rozmova, nazvana Alfavit, abo Bukvar myru" (Розмова, названа Алфав?т, або Буквар миру)
- 1775-1776 - "Ikona Alkiviads?ka" (?кона Алк?в?адська)
- 1780-1788 - "?inka Lotova" (Ж?нка Лотова)
- 1783 - "Borot?ba arhistratyga Myhajila z satanoju pro ce: legko buty dobrym" (Боротьба арх?стратига Миха?ла з сатаною про це: легко бути добрим)
- 1783-1784 - "Supere?ka bisa z Varsavoju" (Суперечка б?са з Варсавою)
- 1787 - "Vdja?nyj Erodij", (Вдячний Ерод?й), "Ubohyj ?ajvoronok" (Убогий Жайворонок)
- 1791 - "Dialog. Nazva joho ? Potop zmijinyj" (Д?алог. Назва його ? Потоп зм??ний)
Nobeno izmed del ni prevedeno v sloven??ino.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|