Gjumri
(armensko: ???????, izgovarja se [?jum??i]), je mestna ob?inska skupnost in drugo najve?je mesto v
Armeniji
, ki deluje kot upravno sredi??e province ?irak na severozahodu dr?ave. Konec 19. stoletja, ko je bilo mesto znano kot
Aleksandropol
, je bilo eno najve?jih mest vzhodne Armenije z rusko oblastjo s prebivalstvom, podobnim prebivalstvu Erevana. V sovjetskem obdobju so ga preimenovali v
Leninakan
. ?tevilo prebivalcev mesta je pred
potresom 1988
, ko je bilo opusto?eno, naraslo nad 200.000. Po popisu iz leta 2011 je v mestu ?ivelo 121.976 prebivalcev, kar je manj kot pri popisu leta 2001, ko jih je bilo 150.917..
Gjumri je sede? ?ira?ke ?kofije
Armenske apostolske cerkve
.
Obmo?je sodobnega Gjumrija je bilo v obdobju
Urartu
znano kot
Kumajri
. Verjetno je ime nastalo po Kimerijcih, ki so osvojili regijo in verjetno ustanovili naselje. Kumajri je bil pod dominacijo tur?kih plemen potur?en kot
Gumru
. Leta 1837 se je Kumari preimenoval v
Aleksandropol
po ?eni carja
Nikolaja I.
, princesi Aleksandri Fjodorovni. Med letoma 1924 in 1990 je bilo mesto znano kot
Leninakan
v ?ast Vladimirju Leninu. Po osamosvojitvi se je prvotno ime Kumajri uporabljalo do leta 1992, ko je bil Gjumri izbran za ime mesta.
Klasi?na antika in anti?no Armensko kraljestvo
[
uredi
|
uredi kodo
]
Arheolo?ka izkopavanja, izvedena v celotnem sovjetskem obdobju, so pokazala, da je bilo obmo?je novodobnega Gjumrija poseljeno vsaj od 3. tiso?letja pred na?im ?tetjem. Obmo?je je bilo omenjeno kot Kumajri v zgodovinskih urartskih napisih iz 8. stoletja pred na?im ?tetjem. To ime je foneti?no povezano s
Kimerijci
, ki so se iz zahodnih bregov ?rnomorske regije preselili z evropske ni?ine
[2]
. Zgodovinarji verjamejo, da je
Ksenofont
med vrnitvijo ob ?rno morje prehodil Kumajri, potovanje pa ovekove?il v svoji
Anabasis
[3]
.
Po propadu Urartu do druge polovice 6. stoletja pred na?im ?tetjem je Kumajri postal del
Ahemenidskega cesarstva
. Ostanki kraljeve naselbine, najdeni ju?no od Gjumrija v bli?ini vasi Beniamin iz 5. do 2. stoletja pred na?im ?tetjem, so odli?en primer vpliva Ahemenidov v regiji. Vendar pa je Kumajri na za?etku 5. stoletja pred na?im ?tetjem postal del
satrapije Armenije
pod vladavino
Orontidov
. Alternativna teorija ka?e, da se je Kumajri oblikoval kot urbano naselje v poznem 5. stoletju pred na?im ?tetjem (okoli 401 pr. n. ?t.), pod gr?kimi kolonisti
[4]
.
Kasneje leta 331 pred na?im ?tetjem je bilo celotno ozemlje vklju?eno v provinco Ajrarat
anti?nega armenskega kraljestva
kot del kantona ?irak. Med letoma 190 pred na?im ?tetjem in 1. n. ?t. je bil Kumajri pod vladavino rodbine
Artaksiadov
. V 1. stoletju je bil ?irak dodeljen dru?ini Kamsarakan, ki je vladala nad Kumajrijem v ?asu
Arsakidskega
kraljestva Armenije.
[5]
.
Po razdelitvi Armenije leta 387 med Bizantince in Perzijce in kot posledica padca Arsakidske kraljevine Armenije leta 428 je ?irak, vklju?no s Kumajrijem, postal del
Sasanidskega cesarstva
Perzije. Leta 658, na vrhuncu arabskih islamskih napadov, je bil med muslimanskim osvajanjem Perzije Kumajri osvojen in postal del Armenskega emirata pod
Omajadskim kalifatom
[6]
.
Kumajri je bilo pomembno in precej razvito mestno naselje v
srednjem veku
. Po besedah armenskega u?enjaka
Ghevonda Zgodovinarja
je bilo mesto med letoma 733 in 75 sredi??e armenskega upora, ki ga je vodil Artavazd Mamikonjan proti islamskemu arabskemu kalifatu. Po 2 stoletjih islamske vladavine nad Armenijo so Bagratidi leta 885 razglasili neodvisnost in ustanovili Bagratidsko kraljevino Armenijo.
[7]
Kumajri je vstopil v novo obdobje rasti in napredka, zlasti ko je bli?nje mesto Ani leta 961 postalo glavno mesto kraljestva. Kumajri je bil do druge polovice 10. stoletja pod vplivom armenske dru?ine Pahlavuni, ki so bili potomci Kamsarakanov. Pahlavuni so veliko prispevali k napredku ?iraka z ustanovitvijo ?tevilnih trdnjav, samostanskih kompleksov, izobra?evalnih ustanov, itd.
[8]
Po padcu Armenije v
Bizantinsko cesarstvo
leta 1045, so leta 1064 pripadli k
Seld?ukom
. Pod tujimi vladarji je mesto v naslednjih stoletjih izgubilo pomen, vse do ustanovitve Zakaridske kne?evine Armenije leta 1201 pod Gruzijskim protektoratom. V ?asu vladavine Zakaridov so vzhodno armenska ozemlja, predvsem Lori in ?irak, stopila v novo obdobje rasti in stabilnosti ter postala trgovsko sredi??e med vzhodom in zahodom. Potem ko so Mongoli leta 1236 zasedli Ani, se je Armenija kot del
Ilkanata
spremenila v mongolski protektorat, Zakaridi pa so postali vazali Mongolov. Po padcu Ilkanata sredi 14. stoletja so zakaridski knezi vladali nad planoto Lori, ?irak in Ararat do leta 1360, ko so padli pod osvajalska tur?ka plemena.
[9]
Do zadnje ?etrtine 14. stoletja je Armenijo, vklju?no s ?irakom, prevzelo tur?ko pleme Ag Qojunlu sunitskih tur?kih Oghuzov. Leta 1400 je
Timur
napadel Armenijo in Gruzijo in kot su?nje zajel ve? kot 60.000 pre?ivelih lokalnih prebivalcev. Veliko okro?ij, vklju?no s ?irakom, je bilo izpraznjeno. Leta 1410 je Armenija padla pod nadzor tur?kega plemena Kara Kojunlu sunitskih tur?kih Oghuzov. Po besedah armenskega zgodovinarja Thomasa Metsoffa, ?eprav je Kara Kojunlu Armencem odmerjal velike davke, so bila zgodnja leta njihove vladavine razmeroma mirna in pri?lo je do obnove mest.
[10]
Pod vladavino tur?kih plemen je bil Kumajri Turkom znan kot Gumru.
Perzijska in ruska oblast
[
uredi
|
uredi kodo
]
Leta 1501 je vzhodno armenska ozemlja, vklju?no s Kumajrijem, osvojila nova Iranska dinastija
Safavidov
pod vodstvom ?aha Ismaila I.
[11]
Kumajri je kmalu po letu 1502 postal del novoustanovljenega
Erivana Beglarbegija
, novega upravnega ozemlja Irana, ki so ga oblikovali Safavidi. V prvi polovici 18. stoletja je Kumajri postal del Erivan kanata pod vladavino rodbine
Af?aridov
in kasneje pod perzijsko rodbino
Kad?ar
.
Junija 1804 so ruske sile na za?etku
rusko-perzijske vojne 1804 in 1813
nadzirale obmo?je ?iraka. Kumajri je postal uradno del Ruskega cesarstva s pogodbo v Gulistanu, podpisano 1. januarja 1813 med Cesarsko Rusijo in Kad?arsko Perzijo.
V obdobju ruske vladavine je Gjumri postal eno od mest v razvoju na
Zakavkazju
. Leta 1829 je bil po rusko-tur?ki vojni velik priliv armenskega prebivalstva, saj se je okoli 3000 dru?in, ki so se izselili iz ozemelj v Osmanskem cesarstvu - predvsem iz mest Kars, Erzurum in Do?ubeyazıt - naselili v Gjumri in okolici. Ruski pesnik
Aleksander Pu?kin
je med potovanjem v Erzurum leta 1829 obiskal Gjumri.
Leta 1837 je v Gjumri pri?el ruski car Nikolaj I. in spremenil ime v Aleksandropol. Ime je bilo izbrano v ?ast ?ene kralja Nikolaja I., princese Charlotte Pruske, ki je po prehodu v pravoslavno kr??anstvo svoje ime spremenila v Aleksandra Fjodorovna.
V mestu je bila leta 1837 zgrajena velika ruska
trdnjava
. Aleksandropol je bil leta 1840 kon?no oblikovan kot mesto, ki je postalo sredi??e novoustanovljenega Aleksandropolskega Ujezda, ki je v prvem desetletju do?ivelo hitro rast. Leta 1849 je postal del Erivanskega guvernorata. Mesto je bilo pomembno odkritje za cesarske ruske oboro?ene sile na Zakavkazju, kjer so bile ustanovljene njihove voja?nice (npr. Poligon, Severski, Kazali Post). V odgovor na
rusko-tur?ko vojno 1828?1829
so Rusi v 1830-ih na zahodnem robu mesta zgradili
trdnjavo Sev Berd
.
Aleksandropol se je med
rusko-tur?ko vojno 1877?78
hitro spremenil v eno glavnih sredi?? ruskih ?et. Po ustanovitvi ?elezni?ke postaje leta 1899 je mesto do?ivelo pomembno rast in postalo najve?je mesto v vzhodni Armeniji. Do konca 19. stoletja je bilo v njem 430 nakupovalnih trgovin, pa tudi ve? delavnic in kulturnih ustanov.
Leta 1902 so odprli prvo banko v mestu. Do sovietizacije Armenije leta 1920 je imel Aleksandropol 31 proizvodnih sredi??, vklju?no s pivom, milom, tekstilom, itd. Po
oktobrski revoluciji
leta 1917 in ruskem umiku z Ju?nega Kavkaza so osmanske sile za?ele novo ofenzivo in 11. maja 1918 zavzele mesto Aleksandropol. Med pohodom na Kavkaz v
prvi svetovni vojni
, pa so se Osmani 24. decembra 1918 iz mesta umaknili zaradi premirja iz Mudrosa..
Na novo ustanovljena Republika Armenija, razgla?ena 28. maja 1918, je vklju?evala tudi mesto Aleksandropol. 10. maja 1920 so lokalni bolj?evi?ki Armenci, ki jim je pomagalo muslimansko prebivalstvo, v Aleksandropolu posku?ali dr?avni udar proti vladi. Vstajo je armenska vlada 14. maja zatrla in njene voditelje usmrtila. Med drugo tur?ko invazijo so tur?ke ?ete napadle Aleksandropol in 7. novembra 1920 zasedle mesto. Armenija je bila prisiljena 3. decembra podpisati
pogodbo iz Aleksandropola
, da ustavi tur?ko napredovanje proti Erevanu, vendar je so?asna sovjetska invazija privedla do padca armenske vlade 2. decembra. Tur?ke sile so se iz Aleksandropola umaknile po tem, ko sta
pogodbo iz Karsa
, oktobra 1921 podpisali nepriznani sovjetska in tur?ka vlada.
[12]
Pod sovjetsko oblastjo je bilo leta 1924 ime mesta spremenjeno v Leninakan po umrlem sovjetskem voditelju
Vladimirju Leninu
. Mesto je do?ivelo potres leta 1926, ko so bile uni?ene ?tevilne pomembne zgradbe, vklju?no z gr?ko cerkvijo svetega Jurija. Leninakan je postal glavno industrijsko sredi??e Armenske sovjetske socialisti?ne republike in drugo najve?je mesto, za prestolnico
Erevanu
. Mesto je utrpelo veliko ?kodo med
potresom leta 1988
, ki je opusto?il ?tevilne dele dr?ave. Potres se je zgodil vzdol? znanega preloma v dol?ini 60 kilometrov. Njegov udar je bil vzporeden s Kavkazom in je padal na sever-severovzhod. Bruce Bolt,
seizmolog
in profesor zemeljskih in planetarnih znanosti na kalifornijski
univerzi v Berkeleyju
, je leta 1992 prehodil mejo preloma in ugotovil, da je navpi?ni premik meril 1 m vzdol? ve?ine dol?ine z jugozahodnega konca dosegel 1,6 m
[13]
.
Potres je imel katastrofalno vpliv na mesto, saj veliko stavb ?e vedno ni obnovljenih. Od leta 2014 po podatkih nekaterih novic na spletu ostaja med 4.000 in 5.000 prebivalcev mesta Gjumri brezdomcev, ?eprav uradnih podatkov ni
[14]
.
V ?asu razpada Sovjetske zveze se je mesto med letoma 1990 do 1992 preimenovalo v Kumajri, ko je dokon?no dobilo ime Gjumri. V mestu je ruska 102. voja?ka baza
[15]
.
Gjumri je bil slavljen kot prestolnica kulture Skupnosti neodvisnih dr?av leta 2013. Ve?ji dogodki so se v mestu odvijali 30. junija 2013
[16]
.
12. januarja 2015 je Valerij Permjakov, iz ruske 102. voja?ke baze, umoril sedem ?lanov armenske dru?ine v Gjumriju
[17]
.
Pape? Fran?i?ek
je 25. junija 2016 na Gjumrijevem trgu Vartanti opravil sveto ma?o. Slovesnosti se je udele?ila tudi njegova svetost katolikos vseh Armencev Garegin II.
[18]
Gjumri le?i 126 kilometrov severno od glavnega mesta Erevan na osrednjem delu planote ?irak, pribli?no 1550 m nadmorske vi?ine. Reka Akurija te?e skozi zahodna predmestja. Planota ?irak je obdana s pogorjem Pambak z vzhoda in vulkansko verigo
Aragac
z juga. Mesto Gjumri je od ?rnega morja oddaljeno 196 kilometrov. Okoli?ka pokrajina je bogata s tufom, bazaltom in glino.
Gjumri ima vla?no celinsko podnebje (Koppen Dfb), za katerega so zna?ilne hladne in sne?ne zime, kjer se najni?ja temperatura v skrajnih primerih lahko spusti na ?41 ° C. Po drugi strani je poletje v Gjumriju razmeroma vro?e in temperature dosegajo do 36 ° C. Letne koli?ine padavin zna?ajo 486 milimetrov.
[19]
Od leta 1840 se je ?tevilo prebivalcev Gjumrija postopoma pove?evalo, potem ko je dobil status mesta. Velik upad prebivalstva je bil posledica katastrofalnega potresa leta 1988. Tukaj?nji prebivalci imajo izrazit videz in slog ter neomejen ponos na svoje mesto. Govorijo nare?je, ki je razli?ica karinskega nare?ja, tesno povezanega z zahodnimi Armenci (prvotno se je govoril v mestu Erzurum in okoli njega (imenovan Karin v armen??ini), zdaj pa je na vzhodu Tur?ije)
[20]
.
Ve?ina prebivalstva v Gjumriju pripada Armenski apostolski cerkvi.
Stolnica svete Matere bo?je, Gjumri
- znana tudi kot stolnica Sedmih ran Matere bo?je - je sede? ?kofije ?irak Armenske cerkve
[21]
.
Armenska katoli?ka cerkev je v Armeniji manj?ina in je v pristojnosti ordinariata Armenije, Gruzije, Rusije in vzhodne Evrope s sede?em v Gjumriju. V provinci ?irak ?ivi pribli?no 16.000 armenskih katoli?anov. Sede? ordinariata za Armenijo, Gruzijo, Rusijo in vzhodno Evropo za Armensko katoli?ko cerkev je stolnica Svetih mu?encev v Gjumriju, zgrajena leta 2015.
Prisotnost majhne ruske pravoslavne skupnosti skupaj z osebjem ruske voja?ke baze je zaznamovana s cerkvijo svetega Aleksandra mu?enika (znotraj ruske baze), cerkvijo svetega nadangela Mihaela in cerkvijo svetega Arsenija.
[22]
?tevilne zgodovinske cerkve v Gjumriju so bile ali poru?ene ali uni?ene.
Od leta 2017 so v mestu naslednje cerkvene zgradbe:
- Cerkev svete Aleksandre Mu?enice v kompleksu ruske voja?ke baze, zgrajena v letih 1837?42. Popolnoma je bila obnovljen in odprta 8. maja 2008.
- Cerkev svetega Odre?enika
ali
Surp Amenaprki?
, zgrajena med letoma 1859?1873: zasnovana tako, da spominja na stolnico v Ani. Cerkev je bila mo?no prizadeta zaradi potresa 1988 in je trenutno v obnovi.
- Surp N?an: deluje od leta 1870.
- Cerkev svetega Gregorja Razsvetitelja, zgrajena med letoma 1875 in 1880.
- Ruska pravoslavna cerkev sv. Mihaela Arhangela, lokalno znana kot
Plplan Zham
(Svetle?a kapela), zgrajena med letoma 1875 in 1880.
- Stolnica svete Matere bo?je: znana tudi kot Sedmih ran Matere bo?je, zgrajena med letoma 1873?1884. Trenutno je sede? ?kofije Armenske apostolske cerkve v ?iraku.
- Ruska pravoslavna cerkev svetega Arsenija, zgrajena v 1870-ih letih in odprta leta 1910. Lokalno je znana kot cerkev Kaza?i Post.
- Kapela svetega Hripsimeja, odprta leta 1992.
- Cerkev svetega Jakoba Nisibisa: cerkev Surp Hakob Mcbineci, odprta leta 2005.
- Kapela Surp Sarkis, zgrajena leta 2008 in odprta leta 2011.
- Kapela Surp Minas, odprta leta 2013
- Stolnica Svetih mu?encev katoli?kih Armencev, odprta leta 2015
- Zgodovinsko okro?je Kumajri: stari del Gjumrija s svojo edinstveno arhitekturo. Ima ve? kot tiso? zgradb iz 18. in 19. stoletja. Okro?je je eno redkih krajev v Republiki Armeniji in po svetu z avtenti?no urbano armensko arhitekturo. Skoraj vse strukture okro?ja Kumajri so pre?ivele oba velika potresa leta 1926 oziroma 1988. Zgodovinsko okro?je Kumajri zavzema osrednji in zahodni del sodobnega Gjumrija.
- Sev Berd
ali
?rna trdnjava
(armensko: ?? ????; rusko: Чёрная Кре?пость,
Chornaya Krepost
): je zapu??ena ruska cesarska trdnjava, zgrajena med letoma 1834 in 1847, ki stoji 8 kilometrov vzhodno od zaprte meje s Tur?ijo. Postavljena je bila kot odgovor na rusko-tur?ko vojno 1828?1829. Trenutno je armenski spomenik nacionalne kulturne dedi??ine, ki se uporablja kot umetni?ko in kulturno sredi??e
[26]
.
- Monumentalni kip matere Armenije, postavljen leta 1975.
- Trg Vartananc je osrednji mestni trg Gjumrija.
- Trg neodvisnosti.
- Trg Charlesa Aznavourja.
- Trg Garegin N?deh.
- Centralni park ustanovljen v 1920-ih na mestu starega pokopali??a mesta.
- Kip Avetika Isahakjana
Proces obnove po?kodovanih zgradb Gjumrija je vodil Earthwatch Institute (mednarodna okoljska dobrodelna organizacija, ustanovljena kot Educational Expeditions International leta 1971 v bli?ini Bostona (ZDA)), da bi ohranil edinstveno arhitekturo mesta.
[27]
Gjumri kljub hudim po?kodbam med katastrofalnim potresom decembra 1988 ?e vedno ohranja svoje arhitekturne zna?ilnosti.
V ?asu predsovjetskega obdobja je Aleksandropol veljal za tretje najve?je trgovsko in kulturno sredi??e v Zakavkazju po Tiflisu in Bakuju (Erevan se ni povzpel, dokler ga leta 1918 niso razglasili za glavno mesto neodvisne Armenije in 1920 Armenske SSR). Konec 19. stoletja je prebivalstvo Aleksandropola naraslo na 32.100 prebivalcev, ve?ina Armencev.
Gospodarstvo mesta temelji predvsem na industriji in gradbeni?tvu. Vendar so med razvitimi sektorji tudi turisti?ne in ban?ne storitve.
Industrijski sektor v obsega proizvodnjo gradbenih materialov (tuf in bazalt), proizvodnjo nogavic in tekstila, predelavo hrane in mle?nih izdelkov, alkoholnih pija?, elektronskih strojev, itd. Najve?ji industrijski obrat je
Gyumri-Beer
pivovarna se je odprla leta 1972. Tovarna proizvaja raznovrstno lager pivo pod blagovnimi znamkami
Gjumri
,
Ararat
in
Aleksandrapol
[28]
. V mestu je tudi
Tovarna stiskalnic
, odprta leta 1912, podjetje za proizvodnjo nogavic
Ar?alujs
, ustanovljeno leta 1926, tovarna strojev
Karhat
, odprta leta 1959,
Chap Chemical LLC
od leta 1999, tovarna obla?il
Armtex Group
od leta 2000, obrata za proizvodnjo nogavic
Lentex
pa deluje od leta 2001. Ostala mestna industrijska podjetja so tovarna mle?nih izdelkov
Aleqpol
, sla??i?arna
Anu?aran
in
Gold Plast
obrat za gradbene materiale.
V bli?nji vasi Akurjan je tovarna
Lusastgh-Sugar
(odprta leta 2010), najve?ji proizvajalec sladkorja v regiji Ju?nega Kavkaza.
Gjumri je pobraten z:
[29]
- Aleksandria, Virginia,
ZDA
(od 1990)
- Ashfield, Nottinghamshire,
Zdru?eno kraljestvo
(od 1998)
- Solun
,
Gr?ija
(od 2000)
- Cordoba,
Argentina
(od 2002)
- Plovdiv
,
Bolgarija
(od 2004)
- Osasco,
Brazilija
(od 2006)
- Creteil,
Francija
(od 2009)
- Nardo,
Italija
(od 2009)
- Mozdok, Severna Osetija,
Rusija
(od 2011)
- Pite?ti,
Romunija
(od 2012)
- Białystok,
Poljska
(od 2013)
- Xi'an
,
Kitajska
(od 2013)
- Domodedovo, Rusija (od 2014)
- Glendale, Kalifornija, ZDA (od 2015)
- Petah Tikva,
Izrael
(od 2019)
[30]
- ↑
≫Armstats : Population≪
(PDF)
. Armstat.am
. Pridobljeno 15. decembra 2014
.
- ↑
≫Kumayri infosite≪
. Cimmerian. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 6. novembra 2012
. Pridobljeno 14. junija 2015
.
- ↑
≫#1 Internet Site for Gyumri Armenia≪
. Gyumritown.com. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 17. decembra 2014
. Pridobljeno 15. decembra 2014
.
- ↑
≫Gyumri Armenia Britannica.com≪
. Encyclopædia Britannica
. Pridobljeno 14. junija 2015
.
- ↑
≫Shiral Regional Museum≪
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 21. septembra 2016
. Pridobljeno 26. novembra 2019
.
- ↑
[Book: The Arab Campaign of Armenia, Author: Ghevond the Historian (8th century), published in 1857, Paris (????? ????????, ???????? ?????? ? ????, ?????, 1857)]
- ↑
Bournoutian.
Concise History
, p. 75.
- ↑
Arakelyan, Babken N. "???????????? ????????????? ????????????" ("The Flourishing of the Bagratuni Kingdom").
History of the Armenian People
. vol. iii. Yerevan, Armenian SSR: Armenian Academy of Sciences, 1976, p. 53.
- ↑
≫The Turco-Mongol Invasions≪
. Rbedrosian.com
. Pridobljeno 22. maja 2012
.
- ↑
Kouymjian, Dickran (1997), "Armenia from the Fall of the Cilician Kingdom (1375) to the Forced Migration under Shah Abbas (1604)" in
The Armenian People From Ancient to Modern Times, Volume II: Foreign Dominion to Statehood: The Fifteenth Century to the Twentieth Century
, ed. Richard G. Hovannisian, New York: St. Martin's Press, p. 4.
ISBN
1-4039-6422-X
.
- ↑
Steven R. Ward.
Immortal, Updated Edition: A Military History of Iran and Its Armed Forces
pp 43. Georgetown University Press, 8 January 2014
ISBN
1626160325
- ↑
Hovannisian.
Armenia on the Road to Independence
, p. 198.
- ↑
Bolt, Bruce (Avgust 2005),
Earthquakes: 2006 Centennial Update ? The 1906 Big One
(Fifth izd.), W. H. Freeman and Company, str. 65?67,
ISBN
978-0716775485
- ↑
???????????? ?????????, ?????????????? ???????????? ?????????? ?? ??????? ?????????? ≪??????????≫
- ↑
≫Modern history of Gyumri≪
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 23. oktobra 2018
. Pridobljeno 26. novembra 2019
.
- ↑
???????? ?????????? ??????????? ? 2013-?? ??? ??????????? ??????????
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 22. septembra 2013
. Pridobljeno 16. julija 2013
.
- ↑
Karapetyan, Armen (26. januar 2015).
≫Armenia: Murder Case Strains Relations with Moscow≪
. Institute for War and Peace Reporting.
- ↑
Pope Francis' Mass begins in Gyumri
- ↑
≫Meteo Climat stats for Gumri≪
. Meteo Climat
. Pridobljeno 11. novembra 2019
.
- ↑
Richard Hovannisian, ur. (2003).
Armenian Karin/Erzerum
. Costa Mesa, California: Mazda Publ. str. 48.
ISBN
9781568591513
.
- ↑
≫Diocese of Shirak≪
. Arhivirano iz prvotnega dne 18. marca 2014
. Pridobljeno 27. novembra 2019
.
{{
navedi splet
}}
: Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (
povezava
)
- ↑
≫Religious organizations in Armenia≪
(PDF)
. Armstat.am
. Pridobljeno 15. decembra 2014
.
- ↑
???????? ??????????????? ????????? ??????? ?????? ?? ??????? ?????? ? ?????????? ??????? ???? ?????????? ??????
- ↑
U.S.-Armenian Tycoon Remembered At Gyumri Church Service
- ↑
Serzh Sargsyan walked through Gyumri’s ‘fantastic’ streets and had dinner in newly built guest houses
- ↑
Sev Berd or the Black Fortress of Gyumri
, atb.am; accessed 20 November 2015.
- ↑
Georgia Brown (2. maj 2007). Andy Burnham (ur.).
≫Rebuilding Armenia≪
. The Guardian.
- ↑
≫GYUMRI BEER≪
. Gyumribeer.am
. Pridobljeno 15. decembra 2014
.
- ↑
≫Sister Cities≪
.
Gyumri Municipality Official Website
(v angle??ini). Gyumri Municipality, Republic of Armenia. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 22. julija 2022
. Pridobljeno 28. avgusta 2017
.
- ↑
[1]
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Drugo
| |
---|