?

Giovanni Caboto
Rojstvo	cca. 1450 [1] Gaeta
Smrt	cca. 1498 [1] Severni Atlantik [d]
Dr?avljanstvo	Bene?ka republika
Poklic	gestor , mornar , trgovec s su?nji

Giovanni Caboto , italijansko - angle?ki pomor??ak in raziskovalec , * okoli 1445, Gaeta , Neapeljsko kraljestvo (danes Italija ), † okoli 1499, severni Atlantik , morda Grenlandija ^[2] .

Cabotu obi?ajno pripisujejo ?ast prvega sodobnega evropskega odkritelja severnoameri?ke celine , kar je dosegel leta 1497.

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Njegov rojstni datum in kraj rojstva v Italiji sta neznana, najverjetneje pa se je rodil okrog leta 1450 v Gaeti . V mladosti se je preselil v Benetke in postal tamkaj?nji me??an.

Potovanja [ uredi | uredi kodo ]

Kot drugi italijanski raziskovalci njegovega obdobja, denimo Kri?tof Kolumb , tudi Cabot ni plul pod zastavo svoje domovine, temve? je odkrival za Anglijo. Potovanje, na katerem je s svojo posadko prvi od Evropejcev po Vikingih dosegel Severno Ameriko, je izvedel leta 1497 , 5 let po Kolumbovemu odkritju Karibov . Tako kot slednji je tudi Cabot nameraval odkriti zahodno morsko pot do Azije .

Verjetno ga je prav Kolumbovo odkritje ≫ Indij ≪ spodbudilo, da se je tudi sam odlo?il poiskati lastno pot na Zahod. S svojimi na?rti je od?el v Anglijo, ker je napa?no domnneval, da so dragocene za?imbe in di?ave prihajale iz Severne Azije. Ker je stopinja zemljepisne dol?ine na vi?ji zemljepisni ?irini kraj?a, je menil, da bo tudi potovanje iz Zahodne Evrope proti Aziji kraj?e na vi?jih zemljepisnih ?irinah.

Angle?ki kralj Henrik VII. ga je na pot poslal s

≫ ... polnimi in prostimi pravicami, dovoljenji in mo?jo, da pluje na vse kraje, de?ele in morja Vzhoda, Zahoda in Severa pod na?imi praporji in znamenji s petimi ladjami ... in s toliko mornarji ali mo?mi, kot jih bodo imeli v ladjah, pri primernih stro?kih in izdatkih zanje, da poi??e, odkrije in najde katerekoli otoke, de?ele, obmo?ja ali province poganov in nevernikov, kakr?nekoli ?e bodo in v kateremkoli delu sveta, pred tem ?asom neznanim vsem kristjanom. ≪

Cabot je, da bi se pripravil na to potovanje, od?el v Bristol , ki je bil tedaj drugo najve?je morske pristani??e na Angle?kem. Od leta 1480 naprej je na Atlantik odplulo nekaj odprav, ki so iskale Hibrazilijo , otok , ki naj bi po keltskih legendah le?al nekje v oceanu. Nekateri menijo, da je bila na enem od teh potovanj odkrita Nova Fundlandija .

Leta 1496 je Cabot z eno ladjo odplul iz Bristola. Ni pri?el dalj kot do Islandije , saj se je bil zavoljo nesporazumov s posadko prisiljen vrniti. Na drugo potovanje se je Cabot zopet odpravil le z enim plovilom, majhno petdesettonsko ladjo Matthew ( Matej ), ki pa je bila zato hitra in okretna. Posadko je sestavljalo le 18 mornarjev . Odplul je bodisi 2. ali 20. maja 1497 in se najprej napotil proti Dursey Headu na Irskem , od koder je zajadral proti zahodu, prepri?an, da plove proti Aziji. Na novofundlandski obali je pristal 24. junija 1497, vendar to?no mesto njegovega pristanka ni natan?no znano. Izkrcal se je, da bi ozemlje zavzel v britanskem imenu, nato pa nekaj ?asa ?e raziskoval obalo in se najverjetneje 20. julija odpravil proti domu. Med vra?anjem so nekateri mornarji menili, da plovejo preve? severno, zato je Cabot ladjo usmeril ju?neje, kar je povzro?ilo, da so namesto v Angliji pristali v Bretanji . 6. avgusta se je vrnil nazaj v Bristol.

Natan?no mesto Cabotovega prvega pristanka je ?e vedno nejasno, saj primanjkuje dokazov. Mnogo strokovnjakov meni, da je pristal na novofundlandskem rtu Bonavista , drugi pa pristanek postavljajo na Otok pri rtu Breton , na obalo Nove ?kotske , Labradorja ali Maina . Njegovi mo?je so bili za Vikingi prvi Evropejci na ameri?ki celini, saj Kri?tof Kolumb na celino ni stopil do svojega tretjega potovanja leta 1498. Pisma, ki govore o potovanju Ameriga Vespuccija v letu 1497, pa so po splo?nem prepri?anju ponaredki.

V Angliji so Cabota nagradili z 10 funti , izdali pa so mu tudi patent za novo potovanje. Kasneje je prejel rento, ki mu je prina?ala 20 funtov mese?no. Naslednjega leta, 1498, je Cabot ponovno odplul, tokrat z Irske in s petimi ladjami. Odpluli so in z izjemo ene ladje o Cabotu in njegovi odpravi ni bilo sli?ati ni?esar ve?.

Zapu??ina [ uredi | uredi kodo ]

Njegov sin Sebastian Cabot je kasneje (1508) v iskanju Severozahodnega prehoda prav tako obiskal Severno Ameriko. Poleg tega je ?elel ponoviti tudi Magellanovo obplutje sveta, ?al pa se je njegova pot zaklju?ila med iskalci srebra v Rio la de Plati (1525-1528)

Med letoma 1498 in 1500 sta dva slovita portugalska popotnika, Miguel in Gaspar Corte-Real obiskala Grenlandijo, Labrador in Novo Fundlandijo. Med letoma 1501 in 1505 so pripadniki angle?ke trgovske zveze, ki so jo sestavljale tri azorske in dve angle?ki trgovini, ve?krat potovala na Novo Fundlandijo. Od leta 1504, ?e ne prej, so bretonski , baskovski , portugalski in angle?ki ribi?i ?e pre?kali ocean , da bi lovili ribe na Novofundlandski plitvini .

Na Cabota v Bristolu spominja 30- metrski Cabotov stolp ( Cabot Tower ), zgrajen iz pe??enjaka . Zgradili so ga leta 1897, na ?tiristoto obletinco Cabotovega pristanka, le?i pa na Brandon Hillu v bli?ini mestnega sredi??a. Poleg tega je v mestu tudi posnetek Matthewa in kip njegovega poveljnika.

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: John Cabot .

• Cabot project - raziskovalni projekt zgodovinarjev Univerze v Bristolu