Frank Zappa
|
---|
|
|
Rojstno ime
| Frank Vincent Zappa
|
---|
Rojstvo
| 21. december
1940
(
{{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
Baltimore
[4]
|
---|
Izvor
| Baltimore
,
Maryland
|
---|
Smrt
| 4. december
1993
(
{{padleft:1993|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
(52 let)
Los Angeles
|
---|
Slogi
| rock
,
jazz
,
doo-wop
,
blues
,
klasika
,
jazz fusion
|
---|
Poklic
| kitarist
,
pevec
,
skladatelj
,
glasovni igralec
,
rockovski glasbenik
,
glasbeni producent
,
glasbeni pisec
,
scenarist
,
igralec
,
novinar
,
glasbenik
,
filmski producent
,
rockovski kitarist
,
filmski re?iser
|
---|
Glasbila
| vokal
,
kitara
,
bas kitara
,
klaviature
,
vibrafon
,
synclavier
,
bobni
|
---|
Leta delovanja
| 1950?1993
|
---|
Zalo?ba
| Verve/MGM Records, Bizzare, DiscReet, Zappa, Barking Pumpkin, Rykodisc
|
---|
Prepoznavni instrumenti
| Gibson Les Paul
Gibson SG
Fender Stratocaster
Synclavier
ES-5 Switchmaster Gibson
|
---|
Frank Vincent Zappa
[5]
,
ameri?ki
skladatelj
,
kitarist
in
filmski re?iser
, *
21. december
1940
,
Baltimore
,
Maryland
,
ZDA
, †
4. december
1993
,
Laurel Canyon
,
Los Angeles
,
Kalifornija
, ZDA.
Zappa se je v svoji ve? kot 30-letni karieri dokazal kot ploden in izstopajo? glasbenik, skladatelj in vodja banda. Njegov opus zajema veliko glasbenih zvrsti, saj je igral in pisal glasbo za
rock
bande,
jazzovske
zasedbe,
sintetizatorje
,
simfoni?ne orkestre
ter ustvarjal
konkretno glasbo
. Poleg tega je ustvarjal ?e kratke filme, glasbene videe in naslovnice za albume.
Zappa je sam produciral skoraj vse izmed svojih ?estdesetih albumov, ki jih je izdal skupaj z
Mothers of Invention
ali kot solo glasbenik. Ve?krat je bil nominiran za
grammyja
, leta
1988
pa ga je prejel za najbolj?i rock instrumentalni nastop na albumu
Jazz From Hell
.
[6]
Po smrti so ga leta
1995
dodali v
Rock and Roll Hall of Fame
ter mu ?ez dve leti podelili grammyja za ?ivljenjsko delo. Leta
2005
ga je revija
Rolling Stone
uvrstila na 71. mesto na lestvici stotih najbolj?ih glasbenikov vseh ?asov.
[7]
Glede politike se je Zappa imenoval za ≫prakti?nega konzervativca≪
[8]
, podpiral je
kapitalizem
in samostojno podjetni?tvo. Bil je tudi velik kritik splo?nega izobra?evalnega sistema in organizirane
religije
. Zavzemal se je za svobodo govora in ukinitev
cenzure
, kar se je kazalo tudi v njegovi glasbi, ki je bila skepti?na do politike.
Poro?en je bil s Kathryn ≫Kay≪ Sherman (1960?1964; brez otrok), od leta
1967
pa z Adelaide Gail Sloatman, s katero je ostal do smrti v decembru 1993 zaradi
raka na prostati
. Imela sta ?tiri otroke Moon Unit, Dweezil, Ahmet Emuukha Rodan in Diva Thin Muffin Pigeen. Gail Zappa vodi podjetje
Zappa Family Trust
.
Zappovo delo je stilno zelo raznoliko in se giblje med rockom,
avantgardo
20. stoletja
,
?anrom
jazz fusion
in sodobno
resno glasbo
. Bil je tudi zelo odmevna osebnost v medijih, predvsem zaradi svojega
humorja
,
satire
,
absurdizma
, visokokakovostne ravni
glasbe
,
rock opere
itd.
Zgodnje ?ivljenje in vplivi
[
uredi
|
uredi kodo
]
Frank Zappa se je rodil v
Baltimoru
,
Maryland
,
21. decembra
1940 Francisu Zappi (rojen v
Partinicu
,
Sicilija
) in Rose Marie Colimore (ki je bila tri?etrt italijanske krvi, vklju?no s sicilijanskimi koreninami ter ?etrt Francozinja). Bil je najstarej?i izmed ?tirih otrok (imel je ?e dva brata in sestro).
[6]
Ko je bil ?e otrok, se je njegova dru?ina pogosto selila, saj je njegov o?e, kemik in matematik, v ameri?ki obrambni industriji zamenjal veliko slu?b.
Kot otrok je bil Zappa pogosto bolan, pestile so ga
astma
, bole?ine v
u?esih
in problemi s
sinusi
. Leta
1952
se je dru?ina preseljevala predvsem zaradi Frankove astme. Najprej so se ustalili v
Montereyu
v
Kaliforniji
, potem so zamenjali ve? krajev:
Claremont
,
El Cajon
,
San Diego
. V tem ?asu so star?i Franku kupili gramofon, kar je zbudilo njegovo zanimanje za glasbo, saj je za?el zbirati vinilke.
[9]
Prav tako je imela nanj velik vpliv
televizija
, kar se v njegovem kasnej?em delu ka?e v citatih iz ?pic razli?nih oddaj ter reklamnih spotov.
Prve plo??e, ki jih je Zappa za?el zbirati, so bili singli
R&B
-ja. Tako je za?el ustvarjati veliko zbirko, ki jo je dopolnjeval do konca ?ivljenja.
[10]
Zanimali so ga tudi razni instrumenti, ?e posebej pa so ga privla?ili zvoki
bobnov
in
tolkala
. Pri dvanajstih, ko je dobil
mali boben
, se je za?el u?iti osnove orkestralnih tolkal.
[11]
Za klasi?no glasbo se je za?el zanimati po tem, ko ga je zanjo navdu?il ?lanek v reviji
LOOK
, kjer je bila opisana kompozicija
Ionisation
Edgarda Varesa
, in sicer z naslednjimi besedami: ≫?udna me?anica bobnov in drugih neprijetnih zvokov≪. Zappa je plo??o z Varesovo glasbo na?el po celoletnem iskanju; tako se je za?ela njegova ljubezen do modernih klasikov.
[12]
Zappa je odra??al v enaki meri pod vplivom avantgardistov, kot so Varese,
Igor Stravinski
in
Anton Webern
, kot tudi pod vplivom lokalnih
R&B
- in
doo woop
skupin ter modernega
jazza
. Tudi skozi svojo kariero je pogosto zavra?al
mainstream
in bil do njega kriti?en, na socialnem, politi?nem in glasbenem podro?ju, kar je kazal tudi v svojih satiri?nih pesmih in albumih, kjer se je posmehoval iz
psihedelije
, bubblegum
popa
,
rock opere
in
disca
.
[13]
Leta
1955
se je Zappova dru?ina preselila v
Lancaster
, kmetijsko mesto ob pu??avi
Mojave
. Frankova mati ga je spodbujala pri njegovem zanimanju za glasbo. Sicer ni marala Varesove glasbe, vendar mu je kljub temu za petnajsti rojstni dan podarila telefonski klic s skladateljem.
[12]
Na ?alost je bil Vares ta ?as v Evropi, zato se je Frank pogovarjal z njegovo ?eno. Pozneje je od njega prejel ?e pismo v katerem se mu je skladatelj zahvalil za zanimanje in mu pripovedoval o kompoziciji ≫Deserts≪, ki jo je tisti ?as ustvarjal. Povabil ga je tudi na sre?anje v
New Yorku
, vendar se nista nikoli sre?ala, saj je Varese leta
1965
umrl. Zappa je obdr?al pismo do konca ?ivljenja.
[14]
[15]
Do 15-ega leta je Zappa obiskoval ?est razli?nih srednjih ?ol. Kot dijak se je velikokrat dolgo?asil in motil pouk z otro?jim spakovanjem. Fakulteto je zapustil po prvem semestru, tako je celo ?ivljenje zavra?al formalno izobra?evanje. Svoje otroke je vodil v ?olo le do njihovega 15-ega leta, saj ni hotel pla?ati nadaljnjega ?olanja.
[16]
Zappovo zanimanje v skladanje je z leti raslo, v zadnjem letu ?olanja je ?e skladal, pisal aran?maje in dirigiral avantgardne koncerte za ?olski orkester.
Med ?olanjem na Mission Bay High School v
San Diegu
, se je Zappa kot
bobnar
pridru?il svoji prvi skupini, The Ramblers.
[11]
Kljub temu, da je bil v poznej?i karieri predvsem
pevec
in
kitarist
, se vpliv klasi?ne glasbe na bobnanje ka?e tudi v njegovih poznej?ih bandih, ki so bili znani po odli?nih bobnarjih in tolkalistih. Njegova dela, kot npr. ≫The Black Page≪, so znana po zapletenih ritmih, hitrih spremembah tempa, hitrih in po?asnih udarcih, razli?nih prehodih in improvizacijah.
Med ?olanjem na Antelope Valley High School leta
1956
je Zappa spoznal Dona Van Vlieta (bolj znanega pod umetni?kih imenom
Captain Beefheart
). Takrat je igral v lokalni skupini The Blackouts.
[6]
Njihov ?lan je bil tudi Euclid James ≫Motorhead≪ Sherwood, ki je bil pozneje ?lan
Mothers of Invention
. Zappa in Van Vliet sta postala dobra prijatelja, sodelovala sta na nekaterih njunih albumih v poznih
?estdesetih
in
sedemdesetih
, npr. Van Vlietov album
Trout Mask Replica
, ki ga je produciral Zappa, in album
Bongo Fury
Mothers of Invention iz leta
1975
. Pozneje sta se odtujila, vendar sta ostala v kontaktu do Zappove smrti.
[17]
Leta
1957
je Zappa prejel svojo prvo
kitaro
. Med drugimi je nanj vplival
Johnny ≫Guitar≪ Watson
, ki ga je Zappa povabil k sodelovanju na mnogih albumih. Razvil je svojevrsten inovativen stil igranja ter tako postal eden najbolj cenjenih elektri?nih kitaristov svojega ?asa.
[18]
[19]
Junija
1958
je kratek ?as delal v
ogla?evanju
, kar je prav tako vplivalo na njegovo delo v naslednjih letih. Ogla?evalne tehnike je skupaj z elementi
dadaizma
in
nadrealizma
uporabljal v svoji glasbi, prav tako pa tudi na nekaterih naslovnicah svojih albumov in svojih filmih ter glasbenih videih.
Leta
1959
se je preselil v
Los Angeles
in tam prebil ostanek ?ivljenja.
Med Zappovimi prvimi profesionalnimi snemanji je bila tudi filmska glasba za dva nizkoprora?unska filma
The World's Greatest Sinner
(
1962
) in
Run Home Slow
(1965). Leta
1963
je za?el s poklicnim igranjem okoli Los Angelesa. Kupil je manj?i snemalni studio Pal Recording Studio v
Cucamongi
ter ga preimenoval v ≫Studio Z≪. Za?el je z vsakodnevnim rutinskim 12-urnim delom, kar je pozneje po?el ?e ve?ino ?ivljenja.
Medtem je dobil ponudbo 100 $ za glasbo na fantov??ini. Zappa in njegova prijateljica sta posnela posnetek z nepravo ≫eroti?no≪ vsebino. Na ?alost je bila stranka policist pod krinko in je Zappa pre?ivel deset dni v zaporu, ker naj bi dobavljal pornografske posnetke.
[6]
Ta dogodek je bil le eden v vrsti mnogih, ki so ga izoblikovali v proti-oblastni?ko osebnost.
Po kratki karieri profesionalnega pisca pesmi - njegovo elegijo ≫Memories of El Monte≪ je posnela
Doo-wop
skupina The Penguins - se je kot kitarist leta
1964
pridru?il lokalni R&B-skupini The Soul Giants.
[6]
Kmalu je prevzel vodstvo skupine in preimenoval skupino v The Mothers. Postopoma so postajali bolj znani na Los Angeleski ≫underground freak≪ sceni in leta 1965 jih je opazil
Tom Wilson
, znan producent izvajalcev kot sta
Bob Dylan
in
Simon & Garfunkel
. Wilson je bil v tistem ?asu eden redkih
Afro-Ameri?anov
, ki so delali za znano zalo?bo. Privedel jih je k zalo?bi Verve, ki je u?ivala sloves modernih jazz plo?? v
?tiridesetih
in
petdesetih
, zdaj pa se je odlo?ila da spodbudi razvoj popa in rocka, predvsem v umetni?ki in eksperimentalni smeri. Zalo?ba Verve je nepopustljivo vztrajala, da se je bend preimenoval v The Mothers of Invention, saj je beseda ≫Mother≪ pomenila okraj?avo za ≫motherfucker≪ (dobesedno ≫mamojeba?≪), ki pa je v pogovornem jeziku pomenila dobrega glasbenika.
[20]
V tistem ?asu se je Zappa seznanil z dolgoletnim mened?erjem Herbom Cohenom.
S producentom Wilsonom so The Mothers posneli svoj prvi dvojni album
Freak Out!
(
1966
), me?anico R&B-ja, doo-wopa in eksperimentiranja. Pesmi na tem albumu povezuje
skupna tema
. Wilson je skupaj z Zappo produciral tudi drugi album,
Absolutely Free
(1967), na tretjem pa je sodeloval le kot izvr?ilni producent, Zappa pa je prevzel produciranje naslednjih The Mothers in solo albumov. Pravzaprav je bil tudi na prvih dveh albumih Zappa odgovoren za vse odlo?itve glede glasbe, Wilson pa mu je pomagal pri vstopu v glasbeno industrijo ter mu priskrbel finan?ne vire. Takrat je Wilson Zappo seznanil z
The Animals
; sodeloval je pri pesmi ≫All Night Long≪ na njihovem albumu
Animalism
(1966).
Zappov drugi in tretji album sta prelomna v rabi ≫cut-up≪ tehnike (rezanje trakov ipd.). Na
Absolutely Free
je Zappa nadaljeval s pesmimi, ki so govorile o hinav??ini in konformnosti ameri?ke dru?be, s prikrito alegori?nim namigovanjem na ≫undeground≪ oz. alternativno kulturo. Naslednji album,
We're Only In It For The Money
(
1968
), vsebuje nekaj najbolj nenavadnih monta? v pop glasbi. Z njim je Zappa satiri?no kritiziral hipije in
flower power
pojavo. Naslovnica je parodija na
Sgt Pepper's Lonely Hearts Club Band
od
The Beatles
.
[21]
Istega leta je Zappa posnel ?e dva albuma:
Lumpy Gravy
kot solo album (pod imenom Francis Vincent Zappa
[5]
) in doo-wop album
Cruising with Ruben & the Jets
z The Mothers. Na
Lumpy Gravy
, posnetem z orkestrom so uporabljene nove snemalne tehnike, Zappa je za njegovo monta?o porabil devet mesecev.
V poznih ?estdesetih se je Zappa izoblikoval kot umetnik. ?e ve? se je ukvarjal z monta?o. Na dvojnem albumu
Uncle Meat
je skladba ≫King Kong≪, ki je zmontirana iz raznih studijskih in koncertnih posnetkov. Zappa je svoj skladateljski pristop imenoval ≫konceptualna kontinuiteta≪, saj je njegova glasba zajemala elemente mnogih razli?nih zvrsti. Besedila so bila satiri?na, melodije prevzete iz popa, na instrumentalne dele pa je vplivala improvizacija iz jazza. Pogosto se njegov zvok tega ?asa zaradi neurejenih monta? zdi kaoti?en, v ozadju se razlo?ijo tudi monologi, vse skupaj pa ustvarja razpoznaven kriti?en koncept.
Znan je postal po posnemanju glasbenih fraz, ki so ga navdu?ile - ena njegovih najbolj znanih in pogostih ≫citatov≪ je bil rif iz dolgoletnega hita v ?estdesetih ≫Louie Louie≪, ki se velikokrat ponovi v razli?nih oblikah skozi njegovo celotno kariero. Primeri takih pesmi so ?e: ≫My Sharona≪, ≫Stayin' Alive≪, ≫Do You Really Want to Hurt Me?≪, ≫Let's Dance≪, ≫Whip It≪, ≫Owner of a Lonely Heart≪ ter klasi?na dela kot so npr.
Pomladno obredje
,
Bolero
in
The Planets
.
V poznih ?estdesetih je za?el tudi redno snemati svoje koncerte in si s?asoma nabral obse?en arhiv koncertnih posnetkov. V osemdesetih so bili nekateri izdani v zbirki dvanajstih
CD
-jev
You Can't Do That on Stage Anymore
. Zaradi njegove strogosti pri natan?nem ogla?evanju in usklajevanju instrumentov na koncertih je v sedemdesetih lahko studijske posnetke kombiniral s koncertnimi in obratno.
[22]
Pozneje je tudi kombiniral posnetke razli?nih skladb v nove kompozicije, ne glede na
tempo
ali
takt
. To je poimenoval
ksenohronija
(
ang
.
xenochrony
).
[23]
?eprav so jih kritiki in glasbeniki hvalili, mnogi so jih tudi posnemali,
mainstream
ob?instvo pogosto ni razumelo njihove glasbe in obna?anja, zato so bili velikokrat predmet posmeha. Ker je veliki skupini primanjkovalo denarja in zaradi notranjih nesoglasij je leta 1969 razpadla, vendar so se mnogi ?lani pozneje ?e pridru?ili Zappi. Ostali posnetki tega obodbja so bili zbrani na albumih
Weasels Ripped My Flesh
(1969) in
Burnt Weeny Sandwich
(
1970
).
Po tem, ko je razpustil prvotno zasedbo Mothers, je Zappa posnel solo instrumentalni album
Hot Rats
z mo?nimi vplivi
jazza
,
bluesa
in
R&B
-ja. Z njim so med drugimi igrali tudi violinist Don ≫Sugarcane≪ Harris, bobnar John Guerin, multi-instrumentalist Ian Underwood in basist Shuggie Otis. Ta album je ostal eden njegovih najbolj popularnih in najdostopnej?ih ?ir?emu ob?instvu, pomembno je vplival tudi na nadaljnji razvoj
jazz fusiona
.
Tisti ?as je sodeloval tudi na dvojnem albumu
Trout Mask Replica
Captaina Beefhearta
(ki je sodeloval na
Hot Rats
), prav tako pa tudi na albumih
Alica Coopra
,
Tima Buckleya
, Wild Man Fischera in The GTOs.
V za?etku
sedemdesetih
je Zappa sestavil novo zasedbo The Mothers. Med njenimi ?lani so bili britanski bobnar
Aynsley Dunbar
, jazz klaviaturist
George Duke
, biv?i ?lan The Mothers
Ian Underwood
,
Jeff Simmons
(bas, ritem kitara) in trije ?lani The Turtles: basist
Jim Pons
, ki je bil pred tem pevec v skupini The Leaves, ter pevca
Mark Volman
in
Howard Kaylan
, ki sta zaradi pravnih problemov na odru prevzela ime ≫The Phlorescent Leech and Eddie≪ ali kraj?e ≫Flo & Eddie≪.
Prvi album nove zasedbe je bil
Chunga's Revenge
, ki mu je sledil
soundtrack
za film
200 Motels
, na katerem je sodeloval tudi
The Royal Philharmonic Orchestra
. V tistem ?sau je ?lan The Mothers tudi
George Duke
, ki pa je zapustil skupino in se pridru?il
Cannonballu Adderleyu
, zamenjal pa ga je
Don Preston
, ?lan prvotne zasedbe The Mothers. Slednji je nastopal v filmu, ni pa ustvarjal glasbe zanj.
Temu dvojnemu albumu sta sledili dve
live
plo??i,
Fillmore East
(junij
1971
) in
Just Another Band From L.A.
, na katerem najdemo dvajsetminutno skladbo ≫Billy The Mountain≪, Zappovo satiro na rock opero.
V letih 1971?72 je Zappa izdal dva zelo jazzovska albuma
Waka/Jawaka
in
The Grand Wazoo
. Koncem leta 1972 je znova za?el koncertirati po turnejah, sprva z zmanj?anim big bandom, s katerim je posnel
The Grand Wazoo
, imenovanim tudi ≫Petit Wazoo≪. Pozneje je sestavljal razne skupine, katerih ?lani so bili med drugimi tudi Ian Underwood (klaviature, pihala), Ruth Underwood (vibrafon, ksilofon), Sal Marquez (trobenta, vokal), Napoleon Murphy Brock (saksofon, flavta, vokal), Bruce Fowler (pozavna), Tom Fowler (bas kitara), Chester Thompson (bobni), Ralph Humphrey (bobni), George Duke (klaviature, vokal) in Jean-Luc Ponty (violina) .
Nadaljeval je s tr?no uspe?nimi
jazz fusion
albumi
One Size Fits All
,
Apostrophe
,
Over-Nite Sensation
in
Roxy & Elsewhere
, ki jih je posnel z The Mothers, katere ?lani so se stalno menjavali.
V sredini sedemdesetih je Zappa pripravil posnetke za
box set
?tirih LP-jev
Lather
, na katerem so zbrani vsi Zappovi stili, od rocka do klasike in jazza. Zalo?bo
Warner Bros. Records
je izdajo zbirke zavrnila, zato je Zappa dovolil radijski postaji KROQ v Los Angelesu, da skladbe kljub temu predvaja, da bi si jih poslu?alci lahko posneli na kasete. Zbirka
Lather
je bila izdana posthumno, ?ele leta
1996
.
22. novembra 1975 je s skupino nastopil tudi v ledeni dvorani ljubljanske Hale Tivoli - oble?en v do tal segajo? pla?? in z volneno kapo na glavi.
L.
1976
je bilo konec sodelovanja med Zappo in njegovim dolgoletnim mened?erjem Herom Cohenom. Njun razdor je bil med drugim tudi posledica spora z zalo?bo
Warner Bros.
.
V poznih sedemdesetih se je Zappa dvakrat pojavil na popularnem ?ovu
Saturday Night Live
televizije NBC. Decembra 1976, ko so ga povabili kot glasbenega gosta, je Zappa improviziral z
Johnom Belushijem
. L. 1978 pa se je pojavil kot igralec v razli?nih ske?ih.
[24]
L. 1979 je Zappa izdal dva kontroverzna albuma
Sheik Yerbouti
in
Joe's Garage
. Slednji govori o prepovedi
svobode govora
. Na tem albumu je Zappa uporabil t. i. ksenohronijo, me?al je studijske in koncertne posnetke. Po reviji
Modern Drummer
je
Joe's Garage
imenovan za enega od 25-ih najbolj?ih bobnarskih posnetkov vseh ?asov.
[25]
Sheik Yerbouti
je bil tr?no uspe?en predvsem zaradi pesmi ≫Bobby Brown (Goes Down)≪, ki so jo na ameri?kih radiih zaradi kontroverznega besedila prepovedali, v Evropi pa se je album dosegel visoko mesto na mnogih glasbenih lestvicah.
[26]
Popularen je bil ?e dolgo po izdaji, saj je leta 1992 znova pristal na norve?ki lestvici.
[27]
L.
1981
je Zappa izdal dvojni album
You Are What You Is
, ki je tako kot mnogi njegovi predhodniki, postal znan po zna?ilnem cini?nem humorju. Prav tako je znan po tem, da je na njem nastopil kitarski
virtuoz
Steve Vai
, ki je z Zappo sodeloval na turneji jeseni 1980. ?e istega leta je bil izdan
live
album
Tinsel Town Rebellion
. Na tem je Zappa uporabil
sprechstimme
, me?anico med pripovedovanjem in petjem, ki sta jo prva uporabljala
Arnold Schonberg
in
Alban Berg
.
Tega leta je Zappa izdal tri instrumentalne albume
Shut Up 'N Play Yer Guitar
,
Shut Up 'N Play Yer Guitar Some More
in
The Return of the Son of Shut Up 'N Play Yer Guitar
, katerih imena nakazujejo, da se je Zappa na njih osredoto?il na svoje kitaristi?no delo, tudi
improvizacijo
. Posneti so bili na koncertih v letih 1977?1980. Pozneje so bili izdani v skupnem paketu. L. 1988 sledi nadaljevanje tega albuma s posnetki iz let 1981?1982 in 1984,
Guitar
. Tretji kitaristi?ni album je
Trance-Fusion
, ki ga je Zappa kon?al tik pred smrtjo, izdan pa je bil leta
2006
. Posnet je bil v letih 1979?1980.
Maja
1982
je izdal
Ship Arriving Too Late to Save a Drowning Witch
, na katerem je tudi njegov najbolj prodajan singl ≫Valley Girl≪, ki se je zavihtel na 32. mesto na
Billboard
lestvicah. Zappova h?erka Moon Unit se je v improviziranem besedilu posmehovala iz zoprnega slenga najstnic iz doline San Fernando.
Naslednje leto je sledila izdaja dveh razli?nih projektov, prvi je bil rock album
The Man From Utopia
, na katerem je Zappa v pesmih ≫Dangerous Kitchen≪ in ≫The Jazz Discharge Party Hats≪ uporabil t. i.
sprechstimme
, ki ga je uvedel na
Tinseltown Rebellion
. Drugi album je bil prvi Zappov izdelek, ki ga je v celoti izvedel orkester. Na seriji albumov
London Symphony Orchestra
je dirigiral
Kent Nagano
. Zappa z orkestrom ni bil zadovoljen, saj izvedbe niso bile popolne. Pred snemanjem skladbe ≫Strictly Genteel≪ je del orkestra od?el na pija?o, zato je bilo veliko dela s poznej?im urejanjem posnetka, da je Zappa dosegel primerno razli?ico.
[28]
Proti koncu kariere se je Zappa veliko ukvarjal s
synclavierjem
. L.
1984
je v roku nekaj mesecev izdal ve? albumov:
Boulez Conducts Zappa: The Perfect Stranger
,
Thing-Fish
,
Francesco Zappa
,
Them or Us
. Na albumu
Francesco Zappa
je Zappa s synclavierjem izvedel dela istoimenskega italijanskega baro?nega skladatelja. Ni dokazov, da bi bila Frank in Francesco v sorodu.
Album
Jazz From Hell
iz leta
1986
je Zappi prinesel prvega
grammyja
v leta 1988 za najbolj?i album instrumentalnega rocka. Razen ene kitarske sola?e, je bil album narejen izklju?no s synclavierjem. ?eprav je album instrumentalen je bil pri
Meyer Music Markets
prodajan z oznako neprimernih besedil (oznaka, ki jo je vpeljala
RIAA
v sodelovanju s PMRC, odborom, ki je menil, da rock in ostale popularne zvrsti glasbe spodbujajo nasilje, samomore ipd. pri mladini).
[29]
Njegova zadnja turneja z rockovskim bendom je potekala leta 1988 z dvanajst?lansko zasedbo, ki pa je zaradi notranjih nesoglasij razpadla, ?e preden je bila turneja kon?ana. Posnetki s turneje so zbrani na albumih
Broadway The Hard Way
,
The Best Band You Never Heard in Your Life
(na njem so zbrane priredbe raznih svetovnih uspe?nic od ≫
Stairway to Heaven
≪ do
Bolera
itd.),
Make a Jazz Noise Here
(predvsem eksperimentalna glasba). Nekaj posnetkov s te turneje je mogo?e najti tudi na
You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 4
in
6
.
V poznih osemdesetih se je Zappa zelo za?el zanimati za politiko in je svoje mlaj?e obo?evalce tudi spodbujal k volitvam. Premi?ljeval je tudi o kandidaturi za
predsednika ZDA
.
[30]
V tem ?asu je Zappa izdal mnoge izmed svojih klasi?nih albumov iz ?estdesetih, sedemdesetih in osemdesetih, na novem mediju -
CD
-ju v posodobljeni razli?ici. Nekateri obnovljeni posnetki so do?iveli negativne kritike, saj je Zappa ponekod popravljal dele sklad, ki so bili slab?e kakovosti, s svojo trenutno skupino. Zaradi teh o?itkov je album
We're Only In It For The Money
izdal dvakrat, drugi? s popravljenimi originalnimi posnetki.
V zgodnjih
devetdesetih
je Zappa na ?eljo ?e?koslova?kega predsednika in njegovega dolgoletnega obo?evalca
Vaclava Havela
obiskal
?e?koslova?ko
ter bil povabljen za delo svetovalca pri
vladi
za trgovino, kulturno dedi??ino in turizem. Zappa je ponudbo navdu?eno sprejel in se za?el sre?evati z uradniki razli?nih korporacij zainteresiranih v vlaganje na ?e?koslova?kem. ?ez nekaj tednov je ameri?ka vlada zahtevala, da se dogovor z Zappom prekine, zato ga je Havel imenoval za neuradnega
kulturnega ata?eja
.
[31]
Kmalu pa je bilo Zappovo politi?no udejstvovanje postavljeno na stranski tir. Leta
1991
je namre? zbolel za
rakom na prostati
.
[32]
Po tem je Zappa na glasbenem podro?ju usmeril v ustvarjanje modernih orkestralnih in
synclavierskih
del.
Kljub bolezni je v septembru 1992 sodeloval kot gostujo?i
dirigent
z orkestrom ≫Ensemble Modern≪ na turneji po
Nem?iji
in
Avstriji
, kjer so igrali njegove skladbe z albuma
The Yellow Shark
.
Tik pred smrtjo, leta 1993 je kon?al
Civilization, Phaze III
, ve?je synclaviersko delo, ki ga je za?el ?e v osemdesetih. V intervjujih je izjavljal, da je s synclavierjem delal na stotinah del, od katerih je ve?ina ostala nedokon?anih.
Umrl je v starosti 52 let,
4. decembra
1993, zaradi raka na prostati. Pokopali so ga na neozna?enem grobu na pokopali??u Westwood Village Memorial Park Cemetery v
Westwoodu
,
Kalifornija
.
[32]
- Freak Out!
(27. junij 1966)
- Absolutely Free
(26. maj 1967)
- We're Only in It for the Money
(januar 1968)
- Lumpy Gravy
(maj 1968)
- Cruising with Ruben & the Jets
(2. december 1968)
- Uncle Meat
(april 1969)
- Hot Rats
(oktober 1969)
- Burnt Weeny Sandwich
(februar 1970)
- Weasels Ripped My Flesh
(10. avgust 1970)
- Chunga's Revenge
(oktober 1970)
- Fillmore East - June 1971
(avgust 1971)
- 200 Motels
(oktober 1971)
- Just Another Band from L.A.
(marec 1972)
- Waka/Jawaka
(julij 1972)
- The Grand Wazoo
(november 1972)
- Over-Nite Sensation
(september 1973)
- Apostrophe (')
(marec 1974)
- Roxy & Elsewhere
(september 1974)
- One Size Fits All
(junij 1975)
- Bongo Fury
(oktober 1975)
- Zoot Allures
(oktober 1976)
- Zappa in New York
(marec 1978)
- Studio Tan
(september 1978)
- Sleep Dirt
(januar 1979)
- Sheik Yerbouti
(marec 1979)
- Orchestral Favorites
(maj 1979)
- Joe's Garage
(september 1979)
- Tinsel Town Rebellion
(11. maj 1981)
- Shut Up 'n Play Yer Guitar
(maj 1981)
- You Are What You Is
(september 1981)
- Ship Arriving Too Late to Save a Drowning Witch
(maj 1982)
- The Man from Utopia
(marec 1983)
- Baby Snakes
(marec 1983)
- London Symphony Orchestra, Vol. 1
(junij 1983)
- Boulez Conducts Zappa: The Perfect Stranger
(avgust 1984)
- Them or Us
(18. oktober 1984)
- Thing-Fish
(november 1984)
- Francesco Zappa
(november 1984)
- The Old Masters Box One
(april 1985)
- Frank Zappa Meets the Mothers of Prevention
(21. november 1985)
- Does Humor Belong in Music?
(januar 1986)
- The Old Masters Box Two
(november 1986)
- Jazz from Hell
(november 1986)
- London Symphony Orchestra, Vol. 2
(17. september 1987)
- The Old Masters Box Three
(december 1987)
- Guitar
(april 1988)
- You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 1
(maj 1988)
- You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 2
(oktober 1988)
- Broadway the Hard Way
(
14. oktober
1988)
- You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 3
(november 1989)
- The Best Band You Never Heard in Your Life
(april 1991)
- You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 4
(14. junij 1991)
- Make a Jazz Noise Here
(junij 1991)
- Beat the Boots
(julij 1991), 8 plo??, v paketu ali posami?no:
- As an Am
(posneto 1981?1982)
- The Ark
(posneto 1969)
- Freaks & Motherfu*#@%!
(posneto 1970)
- Unmitigated Audacity
(posneto 1974)
- Anyway the Wind Blows
(2 plo??i) (posneto 1979)
- '
Tis the Season to Be Jelly
(posneto 1967)
- Saarbrucken 1978
(posneto 1978)
- Piquantique
(posneto 1973)
- Beat the Boots II
(junij 1992), 8 plo?? (samo v paketu):
- Disconnected Synapses
(posneto 1970)
- Tengo Na Minchia Tanta
(posneto 1970)
- Electric Aunt Jemima
(posneto 1968)
- At the Circus
(posneto 1978)
- Swiss Cheese
/
Fire!
(2 plo??i) (posneto 1971)
- Our Man in Nirvana
(posneto 1968)
- Conceptual Continuity
(posneto 1976)
- You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 5
(julij 1992)
- You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 6
(julij 1992)
- Playground Psychotics
(oktober 1992)
- Ahead of Their Time
(marec 1993)
- The Yellow Shark
(z Ensemble Modern) (november 1993)
|
- Civilization, Phaze III
(december 1994)
- The Lost Episodes
(februar 1996)
- Lather
(september 1996)
- Frank Zappa Plays the Music of Frank Zappa: A Memorial Tribute
(oktober 1996)
- Have I Offended Someone?
(april 1997 )
- Mystery Disc
(september
1998
)
- Everything Is Healing Nicely
(december 1999)
- FZ:OZ
(16. avgust 2002)
- Halloween
(4. februar 2003)
- Joe's Corsage
(30. maj 2004)
- QuAUDIOPHILIAc
(14. september 2004)
- Joe's Domage
(1. oktober 2004)
- Joe's XMASage
(21. december 2005)
- Imaginary Diseases
(13. januar 2006)
- Trance-Fusion
(24. oktober 2006)
- The Making Of Freak Out! Project/Object
(5. december 2006)
- The Making Of Freak Out! Project/Object
(deluxe) (12. december 2006)
- The Frank Zappa AAAFNRAA Birthday Bundle
(15. december 2006 (eksluzivno na
iTunes
)
- Buffalo (album)|Buffalo
(1. april 2007)
- The Dub Room Special
(24. avgust 2007)
- Halloween
(februar 2003), v ?ivo v New Yorku, 1978, DVD-avdio
- Does Humor Belong In Music?
(oktober 2003), v ?ivo v New Yorku, 1984, DVD-video
- Baby Snakes
(januar 2003), v ?ivo v New Yorku, 1977, DVD-video
- QuAUDIOPHILIAc
(september 2004), DVD-avdio
- The Dubroom Special
(november 2005), DVD-video
|
- ↑
1,0
1,1
data.bnf.fr
: platforma za odprte podatke
? 2011.
- ↑
2,0
2,1
Murray C. S.
Encyclopædia Britannica
- ↑
3,0
3,1
SNAC
? 2010.
- ↑
Record #118636200
// Gemeinsame Normdatei
? 2012?2016.
- ↑
5,0
5,1
Dokler ni na?el svojega rojstnega lista, je Zappa mislil, da je bil kr??en kot ≫Francis≪, zato se to ime pojavlja na nekaterih zgodnjih albumih. Njegovo pravo ime je bilo kakopak Frank in ne Francis.
Zappa, Frank; Peter Occhiogrosso (1989).
The Real Frank Zappa Book
. New York: Poseidon Press.
ISBN
0-671-63870-X
.
- ↑
6,0
6,1
6,2
6,3
6,4
≫Frank Zappa≪.
The New Rolling Stone Encyclopedia of Rock & Roll
. New York, NY: Simon & Schuster Inc. 1993. 0-684-81044-1.
- ↑
≫The Immortals≪
.
Rolling Stone Issue 972
. Rolling Stone. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 7. maja 2009
. Pridobljeno 13. marca 2007
.
- ↑
Ouellette, Dan (Avgust 1993),
≫Interview with Frank Zappa≪
,
Pulse! Magazine
, pridobljeno 3. aprila 2007
- ↑
Miles, 2004,
Frank Zappa
, str. 12.
- ↑
Miles, 2004,
Frank Zappa
, str. 36
- ↑
11,0
11,1
Zappa with Occhiogrosso, 1989,
The Real Frank Zappa Book
, str. 29.
- ↑
12,0
12,1
Zappa with Occhiogrosso, 1989,
The Real Frank Zappa Book
, str. 30-33.
- ↑
Med mnogimi njegovimi satirami sta tudi pesmi ≫Flower Punk≪ iz leta 1967 (parodija na pesem ≫Hey Joe≪) in ≫Who Needs The Peace Corps?≪, ki kritizira skomercializirano
hipije?tvo
.
- ↑
Zappa, Frank (Junij 1971),
≫Edgard Varese: The Idol of My Youth≪
,
Stereo Review
, str. 61?62
- ↑
Na nekaterih zgodnjih albumih je Zappa izkazal spo?tovanje do Varesa s temi besedami: ≫Sodobni skladatelj no?e umreti.≪
- ↑
Miles, 2004,
Frank Zappa
, p. 345.
- ↑
Miles, 2004,
Frank Zappa
, p. 372.
- ↑
45. mesto na
≫The 100 Greatest Guitarists of All Time≪
.
Rolling Stone
. 27. avgust 2003. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 25. novembra 2006
. Pridobljeno 11. julija 2007
.
- ↑
51. mesto na
≫The 100 Wildest Guitar Heroes≪
. Classic Rock.
april 2007
.
{{
navedi novice
}}
: Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
)
- ↑
Nigel Leigh (Marec 1993).
Interview with Frank Zappa
(BBC Late Show). UMRK, Los Angeles, CA: BBC.
- ↑
Da bi se izognil morebitnim to?bam, je bila prava naslovnica znotraj ovitka, zunaj pa je bila le slika benda.
- ↑
Chris Michie (Januar 2003).
≫We are the Mothers...and This Is What We Sound Like!≪
. Mix. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 11. februarja 2012
. Pridobljeno 4. aprila 2007
.
- ↑
Watson, Ben (2005).
Frank Zappa. The Complete Guide to His Music
. London: Omnibus Press. str. 47.
ISBN
1-84449-865-4
.
- ↑
Nekateri producenti niso bili zadovoljni z Zappinimi ?ovi, saj je velikokrat prekr?il nenapisano pravilo, naj se ne pa?i pred kamero.
Hill, Doug; Weingrad, Jeff (1986).
Saturday Night
. New York: Vintage Books.
ISBN
0-394-75053-5
.
- ↑
[
navedi vir
]
- ↑
≫Have I Offended Someone by Frank Zappa≪
. Rykodisc. Maj 1997
. Pridobljeno 18. marca 2007
.
- ↑
Groening, Matt
; Menn, Don (1992), ≫The Mother of All Interviews. Act II: Matt Groening joins in on the scrutiny of the central decentralizer≪, v Menn, Don (ur.),
Zappa! Guitar Player Presents.
, San Francisco, CA: Miller Freeman, str. 61,
ISSN
1063-4533
- ↑
Ocker, David (
november 1994
),
≫The True Story of the LSO≪
,
Zappa & Other Music Resources Index
, pridobljeno 27. aprila 2007
{{
citation
}}
: Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
)
- ↑
Nuzum, Eric.
≫Censorship Incidents: 1980s≪
.
Parental Advisory: Music Censorship in America
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 21. junija 2007
. Pridobljeno 23. julija 2007
.
- ↑
Glej
Libertarian Party News Archive, januar 1994
Arhivirano
2007-02-13 na
Wayback Machine
..
- ↑
Miles, 2004,
Frank Zappa
, pp. 357-361.
- ↑
32,0
32,1
Freeth, Nick; Douse, Cliff (2001).
Great Guitarists
. UK: Bookmart Limited.
ISBN
1 84044 093 7
.
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|